Grčija, trg dela, zagon gospodarstva

7

Avtor: David Jug. Vir: zurnal24. Peter Kraljič. Dolgoletni direktor svetovalne družbe McKinsey deli nasvete številnim evropskim vladam in multinacionalkam. Slovenska politika pa ga je prejšnji mesec odstavila iz nadzornega sveta SID banke. Dokler bodo imeli naši vodilni tako mentaliteto, gospodarstvo ne bo šlo na bolje, pravi.

Kako ocenjujete varčevalne ukrepe, ki jih je prejšnji teden potrdil državni zbor?
Ukrepi so nujno potrebni, vendar se bojim, da niso dovolj in da prihajajo pozno. Naš primanjkljaj je 6,4 odstotka BDP, spraviti ga moramo pod dva odstotka, kar pomeni, da potrebujemo vsaj 1,5 milijarde dodatnih prihodkov.

Te pa dobite le, če imate rast. In ker se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za več kot odstotek, ne moremo veliko pričakovati. Vprašanje je, s čim se bo pospešila rast, kakšni bodo konkretni ukrepi.

Slovenija ima 120 tisoč brezposelnih. Če bodo odpuščali tudi v javni upravi, jih bo še več. Mi potrebujemo najmanj 60 tisoč novih delovnih mest. Vendar v Sloveniji še nisem videl politika, ki bi znal ustvarjati delovna mesta.

Ali politika sploh lahko ustvari delovna mesta?
Seveda jih lahko. Jaz sem bil leta 2002 kot edini tujec član komisije takratnega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja za prestrukturiranje trga dela. Ko smo pripravljali strategijo, je imela Nemčija pet milijonov brezposelnih, zdaj jih ima manj kot tri milijone.

Ta rezultat je v večjem delu zasluga kanclerja Schröderja. Po desetih letih tudi slovenski politiki ugotavljajo, da je treba naš trg dela narediti prožnejšega. Do zdaj je bil v vseh mednarodnih primerjavah označen kot eden od najbolj togih trgov dela na svetu. Te namere gredo v pravo smer, mene zanima le, kako bodo to naredili in kako hitro.

Ampak za zdaj se govori le o varčevanju, nihče ne govori o delovnih mestih, o rasti gospodarstva. Kaj bi vi svetovali našim politikom? Kako naj se tega lotijo?
Nujno je treba sprejeti strukturne reforme: reformo trga dela ter zdravstveno in pokojninsko reformo. To je sicer Pahor začel, a so ga Janša in sindikati ustavili.

Zdaj pravijo, da jih bodo izpeljali prihodnje leto. Bravo, pravim, a izgubili smo dve leti. Takšno početje je mogoče voda na mlin političnim strankam, ne pa državi. V tem času smo izgubili boniteto, brezposelnost in zadolževanje sta še narasla.

Vsako odločitev pa je treba uskladiti tudi s sindikati. V Sloveniji bi morali hitreje najti konsenz med sveto trojico: vlado, sindikati in delodajalci. Pogrešam konstruktivno sodelovanje vseh vpletenih. Ampak prvi korak je bil vendarle narejen.

Pravite, da je treba naše gospodarstvo narediti konkurenčnejše. Kako?
Na ravni države je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje. Druga raven so sektorji, grozdi. O tem se danes sploh ne govori več. Ti sektorji hirajo, kolikor toliko dobro deluje le še avtomobilski grozd.

V Nemčiji smo brezposelnost zmanjšali prav z delom na takšnih grozdih. V Sloveniji nikogar niso zanimali naši uspehi, nihče ni vprašal, kako to narediti.

Slovenija bi lahko vrsto sektorjev revitalizirala. Zdaj se veliko govori o naših gozdovih in lesu. Na Štajerskem so naredili lesni grozd. Zakaj, hudiča, ga ne moremo narediti Slovenci?

Tretja raven so podjetja. Treba jim je pomagati, da zvišajo konkurenčnost. Seveda je to delno naloga vodilnega kadra v podjetjih, s primernimi ukrepi pa jim lahko pomaga tudi država.

Kaj bi lahko bila tržna niša Slovenije?
Poleg avtomobilskega se je govorilo o logističnem grozdu, a je ideja propadla, ker je Janša dva glavna deležnika – Luko Koper in Intereuropo – s kadrovskimi potezami ogrozil.

Imamo turizem, ki bi se mu morali prav tako intenzivneje posvečati. Pri nas se vse dela stihijsko, brez načrtov.

Kriza se noče in noče končati. Ali vi vidite luč na koncu predora?
Letos bo Evropa gotovo še v krizi, razen v državah, ki so konkurenčne. Nemčija ima recimo v prvem četrtletju nadpovprečno gospodarsko rast. Pri nas so signale, da prihaja kriza, jemali prelahkotno.

Janša je pred kratkim lepo povedal: treba je začeti varčevati pravočasno, ker smo le tako lahko uspešni. Sprašujem pa se, zakaj ni varčeval, ko je bil premier leta 2004.

Takrat so bila leta debelih krav, pa niso izvedli nobene reforme. Takrat ljudje teh ukrepov ne bi tako občutili. Zdaj se maščuje neodločnost slovenskih politikov in njihovo nerazumevanje gospodarskih ciklov.

Potem se je Evropa znašla v krizi; Janša je še leta 2008 govoril, da bomo imeli leta 2009 triodstotno gospodarsko rast, padli smo pa na –7 odstotkov. To je 10 odstotkov razlike.

To pomeni, da ne razume ekonomije ali pa da je, da bi dobil volitve, narobe predstavil številke. Zato smo zdaj v luknji in vse se vali na Pahorja. Tukaj smo izgubili od šest do sedem let. Zdaj potrebujemo gospodarsko rast tri do štiri odstotke, da bi začeli dohitevati Evropo.

Ampak sindikati kategorično zavračajo kakršnekoli spremembe na področjih, ki se želijo reformirati. Se da sindikate ukrotiti?
Seveda se jih da. Vprašanje je, kakšen odnos imaš z njimi in kako jih v to problematiko vključiš. Treba jim je dati enakovredna izhodišča kot vsem drugim. Seveda pa morajo biti razumni.

Kako Evropa gleda na razmere v Sloveniji?
Dolgo smo veljali za pozitiven zgled. Dokler smo imeli cilje, smo znali delati. Cilja sta bila vstop Evropsko unijo in prevzem evra. Ko smo to dosegli, smo zaspali. Ko je nastopila kriza, je Evropa ugotovila, da vendarle nismo zgleden učenec.

Kriza nas je prizadela bolj kot druge države, ker smo zelo izvozno usmerjeni in smo padli v luknjo. Vanjo je padla tudi Nemčija, a se je iz nje hitro pobrala, ker je produkivna in inovativna. Mi pa nismo ne eno ne drugo. In če se bomo še naprej obnašali butalsko, še dolgo ne bo šlo na bolje.

Mislim, da je bil minister Gorenak, ki je za eno od svojih odločitev pred kratkim dejal, da je legitimna, ni pa nujno zakonita. Lepo vas prosim. Kako lahko minister reče, da njegova odločitev ni zakonita? V Nemčiji bi moral minister, ki bi rekel kaj takega, odstopiti.

Pred kratkim so odstavili nadzorni svet SID banke, edine banke, ki je kolikor toliko dobro delala. Minister Šušteršič je ob tem povedal še eno “pametno”, češ, to ni politična odločitev vlade, mi želimo imeti le več vpliva.

Ne vem, ali se dela norca ali misli resno, ampak to je bistroumni nesmisel. Dokler bomo imeli do podjetij v državni lasti oziroma gospodarstva tak odnos, nam bo šlo slabo.

Politično kadrovanje v gospodarstvu je na splošno simptomatično za Slovenijo. Se lahko temu izognemo, ne da bi se država umaknila iz gospodarstva?
Seveda.

Kako?
Ti ljudje, ki so na oblasti, morajo začeti delati nevtralno. Država je lahko gospodar, ampak mora biti odgovoren gospodar.

To se sliši utopično. Je to sploh mogoče?
Če imate prave ljudi, je mogoče. Ampak ta teden sem bral, da je vlada do zdaj zamenjala že več kot sto ljudi, da smo spet priča kadrovskemu cunamiju, čeprav so obljubljali, da tega ne bodo počeli. Zapeljivo je imeti svoje ljudi na položaju. Zato pravim, da naši politiki niso politiki, ampak politikanti.

Koliko je ta politično-gospodarska sprega ovira na poti h gospodarskemu napredku?
Dokler bomo imeli v glavah naših vodilnih tako mentaliteto, ne bo šlo na bolje. Nadzorni sveti družb v državni lasti spadajo med najslabše na svetu, ker so politično nastavljeni.

Poglejte primer NLB. Zakaj ne pokličejo kakega priznanega bačnika iz tujine in mu dajo pooblastila, da počisti to štalo? Ker to je čista štala; pravzaprav ni čista, je umazana.

Namesto tega banko vodijo politični ljubljenčki. Banke, ki so v tuji lasti, lahko v Sloveniji delajo dobiček, naše pa izgubo. To je paradoks.

Zakaj se tuji investitorji izogibajo Slovenije?
Poglejva kar primer NLB. Ena vlada je v NLB pripeljala KBC, druga jih je podila ven, tretja bi spet rada z njimi sodelovala. Ja, kdo bo pa prišel v to Slovenijo, če se vlade tako neodgovorno obnašajo s tujimi investitorji?

Na Goriškem so nagnali Američane, ki so želeli tam zgraditi igralniško središče, kjer bi ustvarili tri tisoč delovnih mest, ki bi jih zdaj krvavo potrebovali. Vizije in koncepta razvoja gospodarstva v Sloveniji ni, doslej ju nobena vlada ni imela.

Kakšno mnenje imate o menedžerskih odkupih?
Menedžerski odkupi, kot jih poznamo v tujini, so vedno dobra zadeva, ker dokazujejo, da menedžment zaupa v firmo in želi iz nje nekaj narediti.

Ampak pri nas se je ta koncept izrodil.
Nekaj se jih je izrodilo, zato imajo menedžerski odkupi slab sloves. Tako slabega, da smo tajkunom napovedali vojno. Kdo je zmagal v tej vojni? Nihče! Plačal je pa narod.

V Sloveniji je premalo odgovornih lastnikov. Tudi ti, ko so se šli menedžerske odkupe, niso bili. Slovenija potrebuje dobro korporativno upravljanje: odgovorne lastnike, kompetentne vodje, nevtralne nadzorne svete ter dobro sodelovanje s sodelavci in sindikati.

Pa imamo v Sloveniji tako sposoben kader?
Nekaj ga imamo. Ampak, zakaj ne bi dobili ljudi iz tujine? Naj pride v NLB izkušen bankir, naj pripelje svojo ekipo in zadevo počisti. Tako bi vsako leto privarčevali nekaj sto milijonov evrov.

Ampak take ljudi je treba plačati. Tudi z desetimi milijoni na leto. Če pa bi nekomu plačali deset milijonov, bi završalo do Triglava. Slovenci smo še vedno navajeni na uravnilovko, za sto tisoč evrov na leto pa ne bo prišel nihče.

V enem od intervjujev ste v nogometnem žargonu dejali, da potrebujemo za preboj v prvo ligo dobrega trenerja, dobre igralce, vizijo, strategijo. Kaj od tega imamo in česa nimamo?
Vizije in strategije gotovo nimamo. Dobre igralce imamo, nimamo pa dobrih trenerjev, če pri tem mislimo na vlado.

Ko bo vlada enkrat izkoristila kakovost igralcev, pri tem mislim na podjetja, menedžerje in delavce, ki znajo veliko narediti, če so dobro vodeni, se bosta konkurenčnost in produktivnost izboljšali.

7 KOMENTARJI

  1. Verjetno je gospod dober strokovnjak, zato me preseneča, ko za vse, kar je bilo narobe v Sloveniji, obtoži Janeza Janšo. Po mojem zelo slabo pozna razmere v Sloveniji., na primer to, da so leta 2004 napovedane struktirne reforme Janševe vlade takoj na tzačetku blokirali sindikati z gospodom predsednikom Turkom na čelu.

  2. V Sloveniji so tajkuni pokradli od 20 do 30 mrd€. To je zelo velika vsota,okrog 1,5 mrd€ letno, skoraj toliko kolikšen je letni primanjkljaj.
    Največja tragedija pri tem ropanju pa je, da je nakradeni denar v glavnem odtekel v tujino, doma je bil uporabljen za razvrat in napuh, skorajda nič, pa se ni prelilo nazaj v proizvodnjo.
    Kraje so dobesedno uničile podjetja, Na njihovih lokacijah so popolna pogorišča, ali pa poceni štacune, in stanovanjski bloki.
    Kraja je domena elit, ki izvirajo še iz bivše Juge. Te elite so se okrepile še z “liberelnimi demokrati” kakor se lumpi imenujejo in skupaj tvorijo tako imenovano levico, ki obvladuje vse vzvode oblasti, od sodstva do kulture, javnih občil in šolstva, tako, kot so to organizirali že partijski predhodniki v Jugoslaviji.
    Pluralizem in najširša demokracija v okviru SZDL je uspostavila sloj in odnose, ki lepo prikrito pod plaščem demokracije ohranja diktaturo priviligirancev,ki se dobesedno poigravajo z državo. Če želi Krajič komurkoli svetovati v Sloveniji, mora najprej upoštevati to dejstvo. Tam, kjer govori o menadžerju, ki naj pride počistiti red v Ljubljansko banko, se naj najprej pozanima, ali bi mu to tovariš Kučan dovolil in ali je tovariš Tuerk zainteresiran, da se to zgodi.
    Druga velika težava v Sloveniji, na katero Kraljič ni opozoril in menim, da je ne zaznava, je še vedno neizvedena tranzicija. Ta je v bistvu nedotakljiva trdnjava, ki se je ne da zavzeti. Javno šolstvo, javno zdravstvo, sociala in parole o delavskem razredu, ki jih izkoriščajo sindikati za ohranjanje priviligirancev vse od spomeničarjev 1941 dalje, do danes. Lahko je svetovati Schreoederju, socialdemokratu, nikakor pa Kučanu, ali Tuerku komunistoma.Schroeder se je poslovil iz politike, ko je izgubil volitve, Kučan pa vztraja že kar 30 let in še bo, saj nič ne kaže, da ga lahko iz politike in vpliva prežene sedanja kolaicija.
    Kako je močna komunistična baza v Sloveniji se vidi sedaj, ko že 100 dni z vsemi topovi streljajo po vladi, ki z nadčloveškimi napori skuša uveljaviti prvi korak k stabilizaciji slovenskega gospodarstva. Žal intervju z Kraljičem lahko mirno štejem, kot eden izmed mnogih topovskih strelov te komunistične zalege v sedanjo vlado.
    Ne trdim, da so njegovi nasveti neumni, trdim pa, da nima pojma o stanju v slovenskem gospodarstvu, o specifičnih razmerah, ki se v bistvu niso spremenile še iz časov komunizma.
    Ali Kraljič ve, kako deluje v Sloveniji propagandni stroj? Ta je sposoben uničiti vsak koristen predlog, ki bi utegnil zamajati, ali ogroziti kasto priviligiranih levičarjev. Ali Kraljič ve, da je odpor proti reformam sedanje valde namenejn ohranjaju privilegijev, pred vsem borcev. Ali imajo v Franciji, ali Angliji veterani takšno moč, da lahko vržejo vlado? Ko bo Kraljič dojel te specifike, lahko pride svetovati v Slovenjio, sedaj in s takšnimi nauki pa je popolnoma neuporaben.
    Pa še nekaj. Če že svetuje, bi moral ugotoviti, da Slovenija v bistvu nima akomulacije. Dobiček, ki ga ustavarijo podjetja je zanemarljiv, tako so tudi prilivi v proračunsko blagajno minimalni. Še tako pazljivi gospodarstveniki ne morejo iz nič narediti nič, zato se bo Slovenija morala nasloniti na večej, akumolativnejše gospodarstvo in pri tem prodati dobršen del svoje suverenosti. Tako se odpira že nova ideološka fronta. Prvi topovski streli so že sproženi, ko so pravoverni začeli napadati tako Janšo, kot Merklovo in pri tem stoji Kraljič na strani napadalcev.
    Sicer je bolj urejen, bolj uglajen in tudi mirnejši, od njega pa ne bomo imeli nič več kot od slavnejšega Žižka.

  3. H gornjrmu dodajam samo še to: Kraljič je profesionalni svetovalce. Svoje svetovalne usluge ponuja povsod, kjer pričakuje naročilo in posel. Zanesljivo je svetovanje ponudil sedanji vladi in očitno ni uspel skleniti posla. Zato je kritičen do vlade. Neupravičeno.

  4. Berem: “Druga velika težava v Sloveniji, na katero Kraljič ni opozoril in menim, da je ne zaznava, je še vedno neizvedena tranzicija. Ta je v bistvu nedotakljiva trdnjava, ki se je ne da zavzeti. Javno šolstvo, javno zdravstvo, sociala in parole o delavskem razredu, ki jih izkoriščajo sindikati za ohranjanje priviligirancev vse od spomeničarjev 1941 dalje, do danes. ”

    Če se te trdnjave ne da zavzeti, potem … je najbolje iti ven iz te države. Gre za pesimizem???

    • V vsakem slabem je tudi nekaj dobrega. Nase stanje je tako slabo, da bo potrebno preresetati drzavo do obisti. Gotovo to pomeni izgubo nekaterih privilegijev. In tega se tisti, ki zivijo od le-teh, zelo dobro zavedajo, se zlasti ce so bili pridobljeni v revoluciji. Prav zato tako vpijejo! Zato jim je ljubse vse drugo – npr. izstop iz EU, samo da ostanejo nedotakljivi. Z evropsko mentaliteto in demokracijo to njihovo razumevanje drzave nima nicesar skupnega. Kolikor lahko spremljam politiko na nasi celini, ne vidim nikjer toliksne razklanosti in obrnjenosti v preteklost kot pri nas.
      Mislim, da je kljucna oseba za prihodnost Slovenije Kucan. Ko njega ne bo vec, ne bo pri nas vec politika s toliksnim vplivom, ki bi lahko se naprej tako zavajal javnost.

      • Jaz pa trdim, da smo ključne osebe v tej državi kristjani in še posebno slovenski škofje. Če bi le opravljali tisto, za kaj so poslani in se ne šli gospodarsko polomijo, ki jo hočejo zakriti …

Comments are closed.