Kmalu po zadnji seji Odbora za delo, družine in socialne zadeve (Op. admin) se je v zvezi z vsebino seje na tiskovni konferenci oglasila največja vladna stranka. Očitno v znak zmagoslavja, da so končno sprejeli homoseksualne zveze v Družinski zakonik in, po njihovem, dosegli enakopravnost. Slišati je bilo precej besed. Moram priznati, da sem se z marsikaterimi besedami, ki sem jih slišal od zagovornikov zakona, tudi dejansko strinjal. Slišane besede namreč niso bile slabe, so veliko obetale. A kaj, ko so bili moji zaključki povsem drugačni in po vsem povedanem tudi diametralno drugačni.
/ … /
Na človekove pravice se lahko sklicujemo, ker so bile zapisane
Rešitev iz nastale situacije je možna samo preko ljudstva in njihove volje. Civilna iniciativa je že večkrat opozorila, da je prava rešitev v zapisu zakonske zveze moža in žene v Ustavi oziroma v tem, da se zakonik zavrne na referendumu.
Splošno deklaracijo o človekovih pravicah poznamo, ker je zapisana. Tudi tam je zapisano, da je družina celica, ki si zaradi posebnega poslanstva zasluži posebno skrb in mesto. In da jo ustanavljata mož in žena v zakonski zvezi. Takšen zapis v ustavi bi pomenil, da dilem ne bi bilo več, in to kar ljudje čutijo, živijo in za kar se trudijo, bi dobilo potrditev tudi v širši družbeni pogodbi.
Ljudje imamo možnost, da naredimo to, kar čutimo, doživljamo in živimo. To je tisto, kar je resnično. Proces demokracije vodi do ciljev, ki jih želimo in o katerih hrepenimo. To, kar je v nas, lahko prenesemo na papir, ki je pogodba in razmerje, ki velja za vse nas. To je naša velika možnost, saj s tem dobimo pogodbo, ki velja za vse nas in na katero se lahko sklicujemo. Možnosti za spremembo še vedno ostajajo, in to je največja priložnost, ki nam je v demokraciji ponujena.
Več: kul24.si
