Granda: Slovenski avtodestrukciji ni videti konca

20
1998

Velikanska in preprečljiva odločitev za slovensko državno samostojnost 1990. leta so mnogi označili kot uresničitev večstoletnih sanj. Nekateri so se temu krohotali. Glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih in naj bi svoj vrh doseglo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 10. oktobra, so imeli prav. Organizatorji jugonostalgične proslave ob 50. obletnici Titove TO so vzeli za datum spominske prireditve obletnico koroškega plebiscita, ki je bil tragičen za Slovenijo, organizirali so jo v letu, ko je bil v prireditveni stavbi pred 60. leti 7. kongres KPJ, ki se ga je udeležil ves jugoslovanski vrh s Titom na čelu. Da bi bil to slučaj, je seveda možno, toda ob močni podpori in idejnem vodstvu Milana Kučana in njegovega naslednika v vodenju partije Dejana Židana, ki je kot predsednik parlamenta podprl demonstracijo nekdanjih oficirjev jugoslovanske JLA oziroma njene TO po osrednji ljubljanski prometnici, je treba dopuščati tudi najbolj neverjetne možnosti. Toda ob norosti dokazovanja, da imajo nekdanji jugooficirji glavne zasluge za slovensko osamosvojitev, demokratizacijo zamolčujejo, postaja to verjetno. Formalna 50. obletnica ustanovitve TO je v tem kontekstu samo povod. V ozadju je enaka logika kot pri onih, ki so nedavno proslavljali 30 in več letnico delovanja v UDB-i. Če lahko proslavlja organizacija, ki se je odlikovala pri nespoštovanju temeljnih človekovih pravic, lahko tudi Titovi kovači bratstva in enotnosti, ki je končalo v krvi.

Največje potvarjanje slovenske zgodovine v vsej naši preteklosti je bilo dobro zamišljeno in še bolje organizirano. Lokalne in osrednja proslava, novi izmišljeni politični simboli, ki naj bi kazali na vsebinsko enotnost jugoslovanske TO in slovenske osamosvojitve, izjemna orkestracija z RTVS in osrednjimi mediji, kažejo na ogromen politični vložek. Neuspeh načrta, za kar se moramo zahvaliti tudi predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki je rešil osebno čast, čast predsednika Republike, ustavno in demokratično podobo Republike Slovenije in nenazadnje tudi verodostojnost osamosvojitve in vojne za njeno zavarovanje, bomo vsi tisti, ki smo mu pri tem tako ali drugače pomagali, na čelu z njim drago plačali. Ne bo čudno, če bo »frčanje perja« ubijalo ljudi. Brutalnost Židanove politike, pa naj gre za predvolilni čas ali obdobje sestavljanja koalicije, ko je naravnost ponorel ob možnostih, da bi vlado sestavil relativni zmagovalec volitev, nas mora veliko bolj skrbeti kot občasno pobalinstvo levice. Nenazadnje je ona edina, ki lahko njegovo stranko spravi na smetišče zgodovine.

Vprašanje, kdo ima največ zaslug za osamosvojitev je bilo v resnici drugotno, v resnici je šlo za demokratično naravo Slovenije. Ta jim je, kljub hibam, trn v peti. Oropala jih je privilegijev in občutka večvrednosti.

Nacionalno vprašanje in ideološka opredelitev sta pomembna faktorja naše preteklosti. Kot kažejo komunizem, fašizem in nacizem, pa se večina ljudi  najprej vpraša, če in kako bo preživel jutrišnji dan. »Jugoveterani« zelo uspešno izrabljajo socialne težave in zlorabe Republike Slovenije. Že med osamoosvojitveno vojno so nekateri borci dobili odpoved službe. Glede na realno možnost predčasnih volitev, bi za zmagoviti izid bilo nujno razmišljati predvsem  socialno!

20 KOMENTARJI

  1. Nesmiselno se je prepirati kdo je imel večje zasluge za osamosvojitev, saj bo to privedlo še k večjim aktivnostim določenih proti osamosvojitvi.

    Vse sile se naj usmerijo k razvoju slovenske skupnosti in slovenske države, tako v socialnem in gospodarskem pogledu in bodo nasprotniki osamosvojitve in vrednotnega razvoja inteligentno poraženi.

    Nesmiselno in brezplodno se je obkladati z medsebojnimi očitki ali celo žalitvami. To le poslabšuje stanje v škodo slovenskega razvoja in slovenske države ter posameznika v njej.

  2. Lažje se bomo dogovorili in izvedli koristne ukrepe na različnih področjih, če bomo imeli ustvarjalni in sodelovalni pristop.

    • .. ko so stranke tedanje pomladi brezkompromisno zaupale strankam kontinuitete, češ saj smo vsi za prehod v demokracijo.

  3. Spoštovani !
    Dovolite, da na dan suverenosti priložim moj komentar na “prepir za oslovo senco”, ki je nesmisel.
    Spoštovani vsi !
    Danes je dan suverenosti, ki obeležuje odhod zadnjega vojaka okupatorja (JLA) iz Kopra (Slovenije ).
    Mislim pa, da to ni dovolj za suverenost države in državljanov. Mislim, da suverenost označuje osamosvojitev, ki temelji na lastni valuti (tolarju) in enakopravnosti jezika (Pleteršnikov slovar :slovensko-nemški).
    O tem bi bilo vredno govoriti !!!
    Slovenska matica v teh dneh razpravlja o “Slovenskem prelomu 1918”. Zanimivo, da je bilo veliko zmešnjave in nejasnosti kot se dogaja sedaj po osamosvojitvi.
    Zgodovina potrjuje, da se iz nje nočemo učiti in raje ponavljamo napake.
    Tako se sedaj dogaja “prepir za oslovo senco”, ki ni v znamenju suverenosti o kateri imamo deklaracijo iz leta 1990. Pomeni pa samozavest in pokončnost, ki jo naj bi imeli in udejanjali.
    To je mogoče seveda na temelju resnice in spoštljivosti, ki edini peljeta naš domovinski in državljanski “voz” naprej v boljšo bodočnost.
    Velja apel dr. A. Trstenjaka: “Vkup držimo, za človeka gre ” !!!!!

  4. Generali Hocevar, Cad, Kolsek, Brovet ipd. pac niso ustvarjali demokraticne neodvisne drzave slovenskega naroda. Nasprotno, z vojasko silo so jo, zavezani jugokomunizmu in njegovi oborozeni sili, skusali zlomiti. Njihove prozorne lazi ne bojo sle skozi.

  5. Gospod Granda, veliko nas je, ki se strinjamo z vami – slovenski avtodestrukciji res ni videti konca. Veliko, a žal ne dovolj. Desetletja komunistične represije in indoktrinacije so očitno obrodila bogate (satanske) sadove. Apatiji, pišmeuhovstvu in vsegliharstvu smo priča na vsakem koraku. Resnično, upravičena je skrb za preživetje in obstoj slovenskega naroda.

    Demokratična stran spričo vseh mogočih podtaknjencev (v Demosu) ni zmogla uresničiti drugega cilja (poleg osamosvojitve, ki jo na srečo je), to je osvoboditve Slovenije. S preprečitvijo lustracije je podtaknjencem v sodelovanju z udbomafijo uspelo prevarati izvorne demokrate in danes »kontinuiteta«, potem ko se je začasno potuhnila, spet dviguje glavo in pravzaprav obvladuje vse podsisteme v današnji Sloveniji. Ne preseneča brutalnost v obračunavanju z drugače mislečimi s strani tistih, ki so desetletja uničevali kariere, indoktrinirali mlade in ustrahovali molčečo večino, saj so se na oblast povzpeli s takšnimi metodami in drugače ne znajo. Genski in ideološki potomci krvnikov naroda se tega dobro zavedajo in v strahu pred izgubo privilegijev (in oblasti) poskušajo na vse načine obdržati prigrabljeno. Potvarjanje zgodovine, kot ugotavljate, je v tem smislu pogoj preživetja in poskus vnovične preslepitve molčeče večine o njihovi pravi vlogi v času osamosvajanja in (navideznega) preloma s prejšnjim totalitarnim režimom.

    Kar preseneča, je neznanska naivnost poneumljene večine (drugorazrednih) državljanov, ki meji že na degeneracijo. Poškodovanost, o kateri je večkrat govoril Justin Stanovnik. Kako sicer razumeti ponavljajoče se naivno nasedanje vedno novim in novim plejadam gnilih jajc, podtaknjencev izpod klobuka globoke države – beri udbomafije, na vsakokratnih novih volitvah. Hkrati se Slovenija, počasi, a postopoma spreminja v nekakšno »mulikulti Jugo« in bati se je (upravičeno), da je cilj globoke države (kot ugotavlja g. Klemenčič) pravzaprav raz-slovenjenje naše domovine. Z »izvozom« izobražene slovenske mladine in hkratnim »uvozom« (manualne) populacije iz nekdanjih republik bivše Jugoslavije in celo migrantov iz Afrike in Azije.

    »Sovražni govor« v tem smislu ni bil »izumljen« slučajno, na sceni se je pojavil prav zato, da se prepreči pogovor o vprašanju obstoja naroda, njegove svobode in demokracije. Rešitev gotovo ni v nasilnem oživljanju simbolov proslule NOB in revolucije, ampak gotovo le v vrnitvi vrednotam srednjeevropske civilizacije, kateri je Slovenija vedno v zgodovini pripadala. Lahko samo upamo, da se bodo Slovenci prebudili iz dolgoletnega »zimskega spanja«.

    Sicer se bodo Pučnikove preroške besede obrnile v svoje nasprotje.

  6. Moj komentar bo videti ven te teme, a ni: naša avtodestrukcija se je začela že s klerikalizmom, ki je moral biti pri nas strahovit, in zato je komunistični odmev še vedno tako zelo močan in glasen. Del samodestrukcije je tudi politika Cerkve, ki je vernike vzgojila tako, da že tričetrt stoletja volijo levico. Po sveti maši, zdaj pa tudi brez nje. Vsakršno javkanje je torej zaman. Kazen bo med drugim praznila in rušila cerkve, ter, kot je to čez mejo, bodo mimo njih hodile okrogle muslimanke s po tremi malimi otroki obenem. V cerkev pa ne vstopi nihče. Zelo žalostno stanje, pri nas pa še žalostnejše.

  7. Če že govorimo o avtodestrukciji v Sloveniji, bi dopolnil Davidov komentar. Avtodestrukcija je vsezahodni in vseevropski problem. Evropska unija npr. ne zna, ne more ali noče zaščititi svojih južnih meja pred invazijo muslimanske vojske. Migranti so namreč vojaki, ki z juga in vzhoda jurišajo na Evropo ne glede na žrtve. Kaj pa so drugega mladi fantje iz Pakistana, Afganistana, Alžirije, Maroka, ki prevladujejo med migranti, drugega kot vojaki invazije? Mladi fantje zapuščajo svoje domove, starše, žene, dekleta, otroke samo ob rekrutaciji v vojsko skozi vso zgodovino človeštva. Tudi vrh krščanstva se zavzema za promigrantsko politiko multikulturalizma in s tem za avtodestrukcijo in pri tem uporablja cenene trike iz verskih spisov, kot je usmiljeni Samarijan in gostoljubje do tujca (namenoma pa izpusti, da je usmiljeni Samarijan oskrbel enega izropanega tujca in ne stotisočev, ki bi osvajali njegovo domovino). Poleg judovsko-krščanske kulture sta omembe vredni kulturi na zahodu in v Evropi le še njeni smrtni sovražnici marksistično-ateistična in fundamentalistično-islamistična in je torej zavzemanje zanju avtodestrukcija in samoukinjanje zahodne kulture in krščanstva. Če torej pomislimo na trenutne politične razmere v ZDA, Britaniji, Franciji, Nemčiji, Švedski, Italiji in v Vatikanu, vidimo, da je Slovenija le delček zahodne avtodestrukcije.

    • Res je. Sedanje vodstvo EU-ja se močno trudi za čvrsto mejo med med obema Irskama, ki je povsem nepomembna za prihodnost Evrope, hkrati so pa za mehko mejo na Mediteranu. Pač še ena samodestruktivna dvoličnost.

      Poleg tega so uničevalci Evrope tako naduti, da tega obtožujejo tiste, ki se s tem ne strinjajo. V svoji dvoličnosti druge obtožujejo, kar sami počnejo. Nam dobro znan pojav komunistične samodestrukcije. In vemo, kako se je končalo.

      Vendar evropske volitve lahko stvari spremenijo. Bomo videli, kako bodo jutri izpadle volitve v nemškem Hessnu.

  8. Že že, ampak mi smo bili del vzhodnega bloka. In te države se počasi pobirajo.
    Kaj je pri nas tako drugače ?

  9. Odličen komentar sakrazem! Pa ni sarkastičen. Res je neka hudičeva sila v politiki dela Cerkve, da ljudi in levico uči popačenega nauka. To počno tudi zaradi luteranske konkurence, ki ponuja obsekan in pro-levičarki nauk. In je zato bolj priljubljen. Očitno je sveti pater Pij pravilno napovedal za stanje v vrhu Cerkve kmalu po njegovi smrti. In to, da v propad rine ves Zahod, ne more biti izgovor, da tudi Cerkev sodeluje pri tem.

  10. Amelie: pri nas je drugače, da smo še vedno nori na post-komunizem. Pobiti so bili vsi sposobni moški, tovarnarji, učitelji, duhovniki, kmetje, obrtniki … Potem so se komunisti parili z deklinami po vaseh in rodili so se direktorji in direktorice ter učiteljstvo in sodništvo. Genetika je jasna. To imamo sedaj, gen uničevanja družine, naroda, države, vernih in poštenih ljudi. Očitno je pri drugih proces potekal malo drugače. Računaj tudi, da so bili najhujši YU komunisti slovenskega rodu, skupaj s Titom. Nekaj je hudo narobe z nami.

  11. Sarkazem pač naklada. Drugega sploh ne bom rekel.
    A slovenska avtodestrukcija je le psihološko pravilen izraz za iztrebljenje. Pri Slovencu ni sprave, ni plačila za greh, in takrat ostane samo še čakanja na strašni konec. Sam sem vse bolj mnenja, da je odločitev o tem že padla. Da je sekira že prislonjena na korenino. Slovenski narod je zapadel iztrebljenju. Ali bo to šlo počasi skozi nataliteto, ali bosta z neba padala ogenj in žveplo, ali skozi kakšno novo državljansko vojno, to ne vem. Toda ta morbidnost, ta kultura smrti, ta hudobija sužnjev, mora oditi s tega sveta.

    • Kar pišeš, bo v pretežni meri izvršeno v naslednjih 70 letih. A en dedek pravi, da nima veze, da je izginilo že ogromno narodov z obličja zemlje, in ni nobena tragedija, če izgine še ta, ki si želi izginiti. Stvar sploh ni tako pomembna.

      • No, pa smo spet pri slovenski morbidnosti. ok. iztrebljenje slovencev. komu mar? Čemu potem toliko ropotanja okoli komunistov, toliko truda z vsem. Potem je vse vredu. Nenazadnje mislim, da smo res sploh zapadli komunizmu je vzrok ravno v tej morbidnosti in ljudomrznosti. Tako apatijo in brezup zdravi samo decimacija.

        • Nima veze s kakšnim obupom. Dedek že ve, kaj je pomembno in kaj ni, kje se splača kaj početi, kje pa je zaradi narodovega nagona samodestrukcije vse zaman. Bolj pomembno je najti Gospoda v srcu, doživeti Mir in oditi tja, kjer je naš pravi dom.

          Stara modrost vseh modrih: “Ne sekiraj se za stvari, na katere ne moreš prav nič vplivati.”

          Druga modrost pa pravi: “Če boš ves čas brcal, Bog ne bo zmogel priti zraven.”

          Zdaj pa gruntaj, kaj boš TI storil. Da ne boš decimiran 🙂

        • Moški bi si morali izboriti stanje, da bi si ženske upale rojevat v ta svet.
          Ko že tako pametujeta.
          (V olajševalne okoliščine vama štejem, da je bilo veliko število moških med obema vojnama iztrebljenih).
          Kot vse kaže pa se sedanje vlade tega zavedajo, saj skrivaj načrtujejo “nadomestne moške”!!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite