Granda: Materialni položaj upokojencev postaja dinamit znotraj slovenske vlade

9
1237

dr. Stane Granda / Arhiv ReporterNedavno je v Sloveniji zelo malo opazno minil svetovni dan revnih, ki ga je lansko leto razglasil sv. Oče Frančišek. Obhajali smo ga v nedeljo 19. novembra.  Definiral ga je kot “skromen odgovor, ki ga celotna Cerkev, razširjena po vsem svetu, namenja revežem vseh vrst in v vseh deželah, da ne bi mislili, da je njihov krik padel v praznino«.

Skrb vernih se ne sme omejevati na določeno obliko pomoči – ne glede na to, kako koristna in kako previdnostna je bila prvič – ampak zahteva »pozorno ljubezen».

»Vsak kristjan in vsaka skupnost sta poklicana, da sta Božje orodje za osvoboditev in podporo ubogih tako, da se bodo mogli popolnoma vključiti v družbo. To predpostavlja, da smo učljivi in pozorni, da bi slišali krik reveža in prišli na pomoč.«

Iztrganim mislim iz papeževe poslanice, ni mogoče odvzeti pomanjkljivosti, ki jih imajo iz celote izvzete misli, ni pa jim mogoče očitati tendenciozne zlorabe. Dejstvo je, da odkar stoji svet, se ljudje razlikujejo, da enakosti ni in je celo pred zakonom, kljub nasprotnim zagotovilom in tudi naporom, vse manj verjetna.

Mnogi, zlasti v Sloveniji, razumejo kritiko obstoječih socialnih razmer, zlasti pa njihovo razglašanje, kot obračunavanje z bogatimi.

Kriptokomunizem

Nekateri bi bogate radi izenačili kar s podjetniki, kar pa je daleč od resnice. Tudi znotraj njih so velike razlike. Temeljno vprašanje sociale niso bogati, ampak vsestranske pomoči potrebni! Tak pristop demokrate loči od komunistov, ki si hočejo vedno lastiti tuje premoženje. Vodilo njihovega delovanja ni družbena pravičnost, ampak zavist najvišje stopnje. »Napadanje« bogatih smemo razumeti zgolj kot opozorilo, da so obveznosti do družbe sorazmerne z njihovim premoženjem: »Več imaš, več moraš dati.«

Zmotno je mnenje, da so to dolžni predvsem zato, da bi se zaščitili pred nasiljem socialno ogroženih. Zgodovina, tudi in predvsem nedavna, nas uči, da ti veliko raje obračunavajo z dobrotniki kot pa nasilniki. Prav zato so ti, ki ščitijo obstoječe družbene krivice in so po navadi nedeljivo povezani z oblastniki, če že niso kar oblast, največja grožnja vsakokratni družbi.

Prave socialne hijene pa so neformalne, a vplivne skupine. Pri nas jih običajno in upravičeno povezujemo z ljudmi, povezanimi z nekdanjo tajno politično policijo. Tako je tudi v drugih nekdanjih komunističnih državah na čelu z Putinovo Rusijo. So pa tudi v državah stare demokracije razne »…laterale«, le drugačen predznak si nadenejo.

Revščino ne smemo razumeti zgolj kot materialno pomanjkanje. To je samo najhujše in največje ponižanje človeka. Na tem področju kristjani in številni drugi veliko pomagamo. Toda že kitajski pregovor pravi, da človeku bolj pomagamo, da ga naučimo loviti ribe, kot pa da jih mu podarimo. Gre za to, da se bodo mogli vsi državljani popolnoma vključiti v družbo.

Pri nas je izključevanje čedalje večje in v tem pogledu je Slovenija po osamosvojitvi bolj napredovala kot na drugih področjih.

To se izraža tudi v volilnih izidih. Na vrhu tega socialnega nasilja so udarni sodelavci medijev, v Sloveniji je to najbolj RTVS, ki jo moramo obvezno plačevati vsi državljani. Eden zadnjih primerov takega postopanja je trditev, da so pri nas vsega slabega krivi preživeli ostanki nosilcev protireformacije. Kot da bi napovedovali, da bodo potem, ko jim ni uspela kraja slovenske osamosvojitve oziroma izničenje njenega predpogoja demokracije, ponovno začeli protiversko vojno.

Uvrstitev znanega novinarja, ki je neverjetno podlo blatil kardinala Rodeta med strankarske županske kandidate, to nedvoumno nakazuje. Gre za stranko, ki se za zažig škofa Vovka in številne druge posamezne povojne ideološke uboje ni nikoli opravičila. Enako ravna tudi do svojih, na primer dachauskih in golootoških žrtev.

Materialni položaj upokojencev postaja dinamit znotraj slovenske vlade

Ni slučajna ugotovitev, da človekove pravice, socialna vključenost je ena izmed njih, niso bile še nikoli na tako nizkem nivoju, kot so sedaj, ko so postale vodilna politična parola slovenske in evropske levice. Kako se lahko ta hitro spridi oziroma je sprijena že v svoji zasnovi, kaže ravnanje slovenske levice, ki je del vladne koalicije. Vladanje je sladko, še bolj pa potrebno za standard in zunanji blišč, kot je kupovanje cunj v Londonu.

Andraž Teršek: »Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev.«

V Sloveniji je količinsko najtežji del socialnega vprašanja materialni položaj slovenskih upokojencev. Postaja dinamit znotraj slovenske vlade. Ravnanje Šarčeve ga še poglablja, ker nikjer, tako kot pri upokojencih zaradi starosti, ni tako nujna hitrost ukrepanja. Pokojnim upokojencem se ne da pomagati! Sindikalno gibanje, nad katerim se nekateri »desničarji« tako zmrdujejo, je v tem pogledu pomembna pot za njegovo preseganje.

Slovenska revščina ima zaradi svoje kompleksnosti številne obraze. Zdi se, da jo je v zadnjem času najbolje označil prof. dr. Andraž Teršek: »Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev.«

9 KOMENTARJI

  1. Leva vlaga ne zna voditi uravnotežen gospodarski in socialni razvoj.

    Zato je vzhodni del Slovenije razvojno in socialno zaostal.

    Socialno so zapostavljeni tudi upokojenci in to v celotni državi.

    • Sem sprva mislil, da gre pri “levi vlagi” za lapsus, pa gre vendarle za posrečeno poimenovanje. V njej je res veliko zatohlega, onesnaženega močvirja, kjer prevladuje vlaga.

  2. Da lahko kandidira za župana navadna baraba, ki je zavestno in načrtno širil laži o kardinalu Rodetu, veliko pove o izrojeni levici in njeni stranki, ki ga je predlagala za kandidata. Da pa je v ljutomerski občini, čeprav ni bil izvoljen, dobil toliko glasov, pa veliko pove o Ljutomerčanih. Vedno sem imel Prleke za vesele, družabne in resnicoljubne ljudi, zdaj pa tole. Res so me razočarali.

  3. V petdesetem členu Ustave RS piše: «Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« V mesečniku Vzajemnost, glasilu Zpiza, pa berem:
    »S spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejetem lani novembra, je bila v zakon vnesena pomembna dopolnitev, namenjena večjemu pravnemu varstvu delavcev. Dejstvo, da bodo po novem prizadeti zavarovanci –delavci pravočasno obveščeni o neizpolnjevanju obveznosti delodajalcev pri zagotavljanju njihove materialne in socialne varnosti, pa nedvomno pomeni pomemben korak pri zagotavljanju varstva njihovih pravic.« In kako je zaposlenim zagotovljeno varstvo njihovih pravic? Vzajemnost piše, da mora delavec sam ukrepati, to je, vložiti tožbo na delovnem in socialnem sodišču, ali vložiti neposredno sodno izvršbo na podlagi plačilne liste, lahko tudi zahteva izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ali odpoved delovnega razmerja, ali vloži predlog za uvedbo stečajnega postopka delodajalca in ne nazadnje ima tudi možnost vložitve kazenske ovadbe zoper delodajalca zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja po določbah kazenskega zakonika. In to naj bi bil korak države k zagotavljanju pravic zaposlenih? Kdo bo zaradi takšnega zakona služil na račun opeharjenih zaposlenih? Pravniki, odvetniki?! Kako pa druge države skrbe za zaposlene? V Italiji ni mogoče odjaviti delavca, če se ne dokaže, da so mu bili izplačane vse plače in prispevki. V Avstriji gre lahko delodajalec, ki ne plačuje prispevke v zapor. V Nemčiji velja zakon:»Delodajalec, ki pristojnemu zavodu ne plača prispevkov za socialno zavarovanje vključno s prispevki za delovno dobo, se ne glede na to, ali je bila plača izplačana ali ne, kaznuje z zaporno kaznijo do pet let.« V Sloveniji pa mora delavec sam ukrepati namesto države. Bo kdo ukrepal in preveril skladnost zakona na Ustavnem sodišču. Mogoče sindikati ali Varuh RS, politična stranka v »službi ljudstva«? Doslej je zaposleni moral sicer kar sam preverjati, če je delodajalec odvedel prispevke. Seveda kdo je to znal, se ve! Tak zakon je sprejela politična levica oz. vlada mag Antona Ropa. Ta je omogočal, da delodajalci lahko zadržijo prispevke delavca, brez njegove vednosti in tako »zakonito« kratijo lastninske pravice in kršijo Ustavo. Univerzitetni profesor, ekonomist, je celo dejal, da je to »početje« zakonodajalca oz. vlade tiho kreditiranje podjetij, da bi preživela. Politiki so torej podjetjem oz. lastnikom podjetij pomagali, po linji najmanjšega napora, kar z zadržanimi oz. ukradenimi prispevki zaposlenih. Niso jim pomagali s proračunskim, ali svojim denarjem , to je s svojimi prispevki, kje šele z ukrepi za prenos več znanja z javnih fakultet v podjetja. Minister dr. Franci Križanič v Pahorjevi vladi je tudi hotel »pomagati« podjetjem z ne odvedenimi prispevki, a je to ustavil sklep Ustavnega sodišča, ki je po 13 letih na pobudo Semoličevih sindikatov le odpravilo »Ropov zakon«. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v LJ, Ana Jaklič, pravi:«Če neki delodajalec ne plačuje delavcev, je to vendar kaznivo dejanje, mar ne? Dolga leta so celo tožilci trdili, da to ni kaznivo dejanje. Če bi jih kaznovali, ne vem, če bi si to še upali početi.« Dr. Ernest Petrič je kot predsednik US na javni RTV dejal: »Menedžerski »odkupi podjetij brez lastnega denarja in neplačevanje prispevkov je goljufija!« Poslanec Jože Tanko pa je dejal: “Mnogim podjetjem smo tako pomagali.” Le kako, tako da ste dopuščali krajo! Prepričan sem, da se Jože Pučnik in France Tomšič obračata v grobu, ko vidita ravnanje SDS in drugih, kot sta SD in seveda zaščitnik upokojencev Karl Erjavec oz. DeSUS. Država, ki ne zaščiti kapitala zaposlenih, to so tudi zasluženi prispevki za pokojnino, ni socialna, ne pravna država, saj podpira kaznivo dejanje, kriminal. Kdo je odgovoren? Politiki, zakonodajna oblast, ki sprejema zakone, a ne nadzoruje njihovo učinke, ne sprejema odgovornosti za rezultate zakonov, kar duši demokracijo.

    • Daj že nehaj težit s stvarmi, ki si jih že stokrat ponovil. Ali misliš morda, stokrat ponovljeno se bo že prijelo?! Komič.

        • Komič je, če ste prepričani, da boste s copy paste karkoli dosegli. Treba bo poiskati napredne rešitve, nagovoriti podpornike in vzpostavljati boljši sistem in dobro povsod tam, kjer bo možno. Ni ga, ki bi to napravil namesto nas.

      • Da se pravična besede ne prime, ni problem gospoda Franca. Njegov problem bi bil, če bi utihnil.

        In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19,40)

  4. »Materialni položaj upokojencev postaja dinamit…Temeljno vprašanje sociale niso bogati, ampak vsestranske pomoči potrebni! Tak pristop demokrate loči od komunistov, ki si hočejo vedno lastiti tuje premoženje. Vodilo njihovega delovanja ni družbena pravičnost, ampak zavist najvišje stopnje. Prave socialne hijene pa so neformalne, a vplivne skupine. Pri nas jih običajno in upravičeno povezujemo z ljudmi, povezanimi z nekdanjo tajno politično policijo«, pišete dr. Granda.
    Menim, da takšno splošno pisanje in obtoževanje komunistov( kje še delujejo?), demokrati pa da so v redu(?), ne more nič prispevati k izboljšanju materialnega položaja upokojencev, tudi ne k zagotavljanju spodobnih pokojnin. Takšno pisanje zavaja in odmika od realnega stanja vzrokov, npr. zakaj bodo številni imeli znižane pokojnine, ker država, vsa politika, leva in desna, vse politične stranke, poslanci, dovolijo, da se lahko zaposlenim krade prispevke za pokojnine. Enako to podpirajo združenja upokojencev, ZDUS, kjer imajo vodstva ime in priimek, enako Svet ZPIZa, kjer imajo predstavniki sindikatov, upokojencev večino, a nič ne naredijo, enako kot politiki, da bi ZPIZ poskrbel, da pobere prispevke zaposlenih itd. Tudi sodržavljane nič ne gane, če se drugim prispevke krade. Ne pozabimo tudi, da je bila slovenska Cerkev velik lastnik podjetja, kjer je bila že pred desetletjem velika afera zaradi kraje oz. ne odvedenih prispevkov zaposlenih v Steklarni Rogaška, kjer so zaposleni ostali za prispevke izigrani.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite