Gozdarstvo in kmetijstvo – naši izzivi in naše priložnosti

Foto: Tone Lesnik.
Foto: Tone Lesnik.

Od 21. do 22. oktobra 2015 je na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani potekala 1. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. Dogodek je bil edinstven doslej iz več razlogov: organiziral ga je Svetovni slovenski kongres, obravnavani sta bili področji, ki sta vsaka na svoj način zelo pomembni za vse prebivalstvo, kmetijstvo in gozdarstvo sta nastopila skupaj (največkrat sta v javnosti ločena, čeprav spadata v isti ministrski resor), nastopili so tudi predstavniki zamejskih Slovencev.

Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je v pozdravnem nagovoru dejal, da na področjih kmetijstva in gozdarstva obstaja velik potencial za večjo samooskrbo s kmetijskimi pridelki, razvoj lesarske in živilske predelovalne industrije in varovanja okolja in narave.

Vsebinsko je konferenca zajemala naslednje sklope: Ugotovitve o današnjem stanju slovenskega kmetijstva in gozdarstva, pomen izobraževanja za obe področji, prihodnost in novi izzivi, dobre prakse. V dveh dneh je nastopilo je 35 predavateljev, ki jim je vsak dan prisluhnilo okrog 80 udeležencev.

O gozdovih in lesu

O tej temi sem s svojimi besedami povzel podatke in teze predavateljev: prof. dr. Jurija Diacija, prof. dr. Franca Pohlevna, prof. dr. Miha Humarja, prof. dr. Janeza Krča (vsi so profesorji na Biotehniški fakulteti), Damjana Oražma (Zavod za gozdove Slovenije) in mag. Mitje Piškurja (Gozdarski inštitut Slovenije).

Slovensko gozdarstvo se je že pred več kot pol stoletja usmerilo po načelih sonaravnosti, trajnosti in mnogo namenskosti (pomen materialnih, okoljskih in socialnih funkcij gozda). Ta načela se danes v praksi kažejo v ugodnem stanju slovenskih gozdov: relativno visoka lesna zaloga, visok delež naravnega pomlajevanja. Vendar iz tega še ne smemo sklepati, da so gozdovi neizčrpni in neuničljivi, v resnici so krhek ekosistem in omejen materialni vir. S klimatskimi spremembami se pojavljajo novi problemi. Vse več je ujm (žled, orkanski vetrovi, podlubniki), delež iglavcev se zmanjšuje (smreka, jelka), pojavljajo se nove bolezni gozdnega drevja.

V Sloveniji izkoristimo le okrog 50% prirastka lesa v gozdovih, kar je manj kot povprečje EU (60-70%). Nizek izkoristek prirastka je posledica raznih dejavnikov: velika razdrobljenost gozdnega lastništva, težave v lesni industriji, nepovezanost in slaba tehnična in strokovna usposobljenost lastnikov gozdov (v dobi od 2006 do 2013 je bilo 81 smrtnih nesreč ), slab zgled države pri rabi lesa (lesa skoraj ne najdemo pri gradnji državno pomembnih stavb). Najbolj kvalitetno hlodovino izvažamo v tujino. Les kot okolju prijazen material, ki ne povečuje količin toplogrednih plinov, ni konkurenčen materialom, katerih proizvodnja je energetsko potratna in povzroča izpuste s toplogrednimi plini (na primer aluminij za proizvodnjo stavbnega pohištva pa železa, jekla, cementa). V ceni teh materialov in izdelkov niso upoštevani okoljski stroški, zato močno konkurirajo lesu, ki ni izkoriščen. Slovenska lesna industrija, ki v preteklosti ni dovolj vlagala v razvoj, danes ni v zadostni meri sposobna uporabiti slovenskega lesa in ga predelati v visoko vredne izdelke, čeprav imamo blizu 900 lesnopredelovalnih podjetij (GZS 2010) in so nekatera tudi zelo uspešna (na prim. Lesonit d.o.o.) Z učinkovito in racionalno rabo lesa bi Slovenija lahko gradila nizko ogljično družbeno (tudi gospodarsko) in naravno okolje. K temu bi lahko vodili lesno predelovalni centri, postavljeni na gozdnih območjih Slovenije, ki bi nudili tudi nova delovna mesta.

O kmetijstvu, hrani in okolju

Povzeto po predavanjih mag. Tanje Strniša (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prof. dr. Emila Erjavca (Biotehniška fakulteta), dr. Darija Krajčiča (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave), Janje Kokolj Prošek (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.)

Slovenija je biotsko in orografsko zelo pestra dežela z velikim deležem zavarovanih območij. V kmetijstvu prevladuje družinski model kmetovanja na razdrobljenih površinah. Na kmetijah manjka mladih, strokovno usposobljenih gospodarjev. Slovensko kmetijstvo po učinkovitosti in izkoristku proizvodnih potencialov zaostaja za kmetijsko razvitimi državami. Potrebne institucionalne spremembe s poudarkom na znanju in tržnem organiziranju.
Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (sprejel DZ RS leta 2011) določa naslednje glavne cilje: prehransko varnost, kakovostno in dostopno hrano, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, trajnostna raba kmetijskih zemljišč, socialno vzdržen razvoj podeželja.

V Programu razvoja podeželja za dobo 2014 – 2020 je poudarjeno pridobivanje in prenos znanja ter okoljski ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami. Kmetijstvo ima v primerjavi z drugimi dejavnostmi največji (nad 50%) delež pri negativnem vplivu na biotsko raznovrstnost, močan delež (več kot 17%) pa ima tudi pri izpustih tplogrednih plinov v ozračje.

Velik pomen ima tudi ekološko kmetovanje kot razvojna priložnost za lokalno samooskrbo. V slovenskem kmetijstvu naj ne bi dovolili pridelovanja gensko spremenjenih rastlin. Pomen varne hrane je še posebno velik ob pogajanjih EU s Svetovno trgovinsko organizacijo in ZDA, kar prinaša nevarnost znižanja standardov varne hrane.

Novela Zakona o kmetijstu iz leta 2014 uvaja varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano www.varuhverigehrane.si

Učinki konference v praksi prihodnosti

Konferenca, ki je bila gotovo dobrodošla pa je bila po svoji izvedbi podobna mnogim posvetom na različnih področjih. V dveh dneh so se zvrstili številni govorci – predavatelji, ki so se kdaj v svojih tezah tudi razhajali. Za zaključke je na koncu zmanjkalo časa. Predsedujoči so jih sicer obljubili, vendar tudi, če bodo kdaj narejeni, kaj bo na njihovi podlagi realiziranega? Napredek pri tovrstnih konferencah, ali posvetih bi bil, če bi jim sledili zavezujoči akcijski načrti. Morda bi se potem v naši deželi začelo kaj hitreje premikati na bolje.

_______________________

Viri:

  • 1.Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, Ljubljana 21. in 22. oktober 2015, Zbornik, Svetovni slovenski kongres.
  • Power-point predstavitve predavateljev