Gospa Erika Žnidaršič, ali še niste opazili, da smo v vojni?

Erika Žnidaršič smo v vojni, v kateri na osvojenih položajih naropanih in nakradenih milijard evrov in dolarjev in zlata ter srebra in draguljev v kleteh slovenskih inštitucij, bančnih ustanov in gospodarskih družb čepi zmagovita elita proslulega komunizma?

V vojni, v kateri z njenim brezobzirnim potekom, kopičenjem zla v grozljivih scenah porušenih hiš, mestnih četrti, celih mest, celotne dežele, z množico trupel strahotno pomorjenih ljudi in živali, kot je še pred nedavnim potekala v deželi nekega Bašarja al Asada, ni milosti, ni milosti? V majhni deželici med Alpami in Jadranom, kjer so rdeči zločinci zverinsko morili ljudi, dojenčke, matere, može in starce ter morišča, ki niso bili zaprti rudniki, nato zakrili, pozidali z naselji in cestami, krvave storilce in priče pa pustili pri življenju le pod prisego dosmrtnega molka?

Erika Žnidaršič, boste rekli, da tega ne veste? Da to ni res??

Res se dogajajo hudi zločini, a niti slovenska niti svetovna javnost tega kakor da ne opazita

Jaz Vam povem, Erika Žnidaršič, kaj je res: oddaje, kjer bi o tem javno in odprto spregovorili pri Vas ne bo! Ne bo!

In prav tako ne oddaje o tem, kako naši komunistični prijatelji in bratje s svojo strahovito zračno floto sejejo totalno zmago, ko rušijo in bombardirajo mesta in deželo in vsem svetovnim mednarodnim paktom in konvencijam o prepovedi navkljub množično s plinom pobijajo civilno prebivalstvo: vse, od starcev do dojenčkov.

Oddaje o teh strahotnih zločinih in dosmrtnih lažeh in ponarejanju zgodovine pri vas ne bo.

To, da naša komunistična elita gradi ves čas pristne in zaupne odnose z najvišjo politično vrhuško te še vedno komunistične velesile z dosmrtnim predsednikom na čelu, ki je sejala ta strahoviti pomor in brezobzirno rušenje – vse to seveda ni vredno nobene pozornosti TV Slovenija, ki jo prisilno plačujemo. To zanjo ni tema za oddajo.

Moteči so tviti, porojeni iz dolgih desetletij pohojene duše v surovi krajini zlobe, kjer se uradno tudi sodi in zapira – sicer nedokazano, a več kot očitno – po naročilu. Storilce pa se pušča na prostosti in pri naropanem bogastvu.