Golobovo gibanje je trojanski konj stare nomenklature!!!

4
Foto: posnetek zaslona

Zelo resno sem pozival in opozarjal volivke in volivce: ne nasedajte na nejasne in navidezno na vse strani odprte opcije Roberta Goloba. Četudi so zvenele njegove izjave smešne, neresne in njegovi cilji nenevarni in neizvedljivi, bi se morali zavedati, da se okoli njega kot hijene zbirajo ljudje, ki so sposobnejši od njega in ga uporabljajo le za trojanskega konja stare nomenklature.

Vodja Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je 18. marca imel novinarsko konferenco, kamor sta prišla le 24ur in N1, in z njo vzbudil dosti pozornosti, bil deležen namigovanj, poskusov tolmačenja, smeha in seveda nelagodja med državljankami in državljani. Končno gre za politično stranko, kateri nekateri napovedujejo uspešno drugo mesto in s tem povezane prognoze, da bo sodelovala pri sestavljanju, če ne celo sestavila vlado.

Tako kot predvojni komunisti bo tudi Robert Golob s svojim gibanjem preobrazil Slovenijo

Vzel sem si pol dneva časa, da sem neštetokrat poslušal Golobovo besedno mojstrovino, da bi iz vsebine izluščil kaj uporabnega, iz česar bi lahko vsaj delno dobil kot volivec vpogled v njegove politične in osebne cilje. Poskusil sem najti celo zgodovinske primerjave od Marxa prek Hitlerja pa do Putina. Med demokratičnimi politiki nisem primerjav niti iskal, ker je dr. Robert Golob demokratično opcijo že na samem začetku izključil iz svojih ciljev z nebrzdano retoriko:

»Poanta ni v spremembah ustave, poanta je, da želimo preobrazit Slovenijo.«

Torej, pri preobrazbi po njegovem ni treba vzeti obzir ustave, v kateri so zacementirani temelji demokracije. Kako namerava to udejanjiti, je manj jasen, kot sta bila Marks in Engels v Komunističnem manifestu. Tam se oba jasno izrečeta za komunizem, ki bo odpravil privatno lastnino nad proizvodnimi sredstvi in zemljo, odpravil družino, vzel narodom domovino in narodno pripadnost, predvsem pa osebno svobodo, saj bo moral vsak posameznik služiti le skupni komunistični stvari.

Golob je v teh pogledih veliko širši in pusti vse opcije odprte. Vladali bodo tisti, ki ga bodo podprli in na volitvah zmagali. On ne govori več o svoji stranki z določenimi cilji, ampak o civilni družbi kot univerzalnem gibanju, kateremu se bodo po volitvah pridružile še druge stranke in se z njim stopile. Kaj bo pa s tistimi, ki se temu gibanju ne bodo pridružili, ni omenil.

Golobove ideje in načrti so tudi zelo podobni Hitlerjevim

»Mi se pogovarjamo že zdaj s civilno družbo, ker je civilna družba tisto, v kar verjamemo, in je del naše družbe slovenske. … Še enkrat poudarjam, mi moramo narediti povolilno koalicijo, ki bo zahteve civilne družbe čimprej spravila v zakonodajni okvir.«

Tu se že moramo vprašati, kaj razume Golob pod civilno družbo. Jo predstavljajo posamezniki, ki želijo zopet upleniti državo za zadovoljitev lastnih potreb in ciljev, kot na primer Milan Kučan, Zoran Janković, nekdanji udbovci in komunisti, ZZB in še kdo?
Ta njegova motna vizija me zelo spominja na leto 1933, ko je v Nemčiji prišel na oblast Hitler. Tudi on ni govoril jasno o svojih načrtih, ampak jih je prikrival s splošnimi problemi, ki ogrožajo nemško državo in katere lahko premaga le skupno nacionalno socialistično gibanje. Golob in Hitler sta si ravno v tistem segmentu presenetljivo podobna, ko govorita o času takoj po volitvah. Golob govori o nepomembnosti ustave, o hitrih postopkih za utrditev oblasti, saj sam pravi: »Ne bomo čakali, ne bomo jim dali šest mesecev zavlačevanj, da bodo uničevali državo.«

Tukaj moramo biti pozorni. Hitler je samo dva dni po slovesnem prevzemu oblasti v Potsdamu pri Berlinu 23. marca 1933 parlamentu predložil zakon, s katerim si je zagotovil vsa pooblastila za dobo štirih let. Uradno se je zakon glasil Zakon za premaganje stiske ljudstva in države, na kratko imenovan Ermächtigungsgesetz, kar bi po naše pomenilo Zakon o pooblastilih. Prva točka je predvidela, da se sprejem zakonov prenese s parlamenta na vlado, točka 2 je omogočila vladi spremembo ustave, točka 3 je prenesla izdelavo predlogov zakonov od predsednika države na predsednika vlade – kanclerja, važna je bila še zadnja točka, ki je omejila veljavnost zakona na štiri leta in na obstoječo vlado. S tem je bila Hitlerjeva nacistična diktatura zapečatena. Iz Golobovega intervjuja diha takšen scenarij.

Pozorno bi ga bilo treba poslušati in dobro premisliti

Zelo resno sem pozival in opozarjal volivke in volivce: ne nasedati na nejasne in navidezno na vse strani odprte opcije Roberta Goloba. Četudi so zvenele njegove izjave smešne, neresne in njegovi cilji nenevarni in neizvedljivi, bi se morali zavedati, da se okoli njega kot hijene zbirajo ljudje, ki so sposobnejši od njega in ga uporabljajo le za trojanskega konja stare nomenklature.

4 KOMENTARJI

  1. Golob in drugi tiči pod izrazom “civilna družba” mislijo izključno na nevladne organizacije t. i. protestne ljudske skupščine v Ljubljani in parih njihovih podpornikov v nekaj drugih mestih. Te t.i.nevladnike je planiral in forsiral bivši režim prav za namen ponovnega nasilnega prevzema oblasti-če bi jim ta slučajno spolzela iz rok. In da, čeprav jih je malo, so kot brezobzirni rdeče-črni anarhisti nevarni.

  2. V času (po letu 1990) ustanavljanja NVO – jev, sem brala Soroševo knjigo “Odprti družbi naproti”. V njej med drugim problematizira zaprte družbe, med katere je uvrstil tudi države vzhodnega bloka, ki so v tistem času izšle izpod komunizma. To mi je obudilo upanje, da je obuditev demokracije možna.
    Dokler nisem v Delu prebrala članek, kako je Soros odlikoval predsednika Kučana za posebne zasluge pri udejanjanju njegovih načrtov, kot je bila ustanovitev Zavoda za odprto družbo. Kmalu zatem se je pojavil Mirovni inštitut, medtem ko je bil zavod ukinjen…