Goldman Sachs, banka ali oligarh

4
341
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Na ameriških univerzah Princenton in Northwestern so naredili raziskavo kateri politični sistem vlada v ZDA. Raziskovalci ugotavljajo, da Američani sicer uživajo nekaj demokratičnih pravic, kot sta recimo redne volitve in svoboda govora. Vendar politiko nadzorujejo močne poslovne korporacije in majhen delež vplivih Američanov. S tem je močno ogrožena trditev, da je Amerika demokratična dežela. Študija je dokazala, da tudi, če je 80% Američanov podprlo neko politično odločitev, je bila ta sprejeta zgolj v 43%. Glede na zaključke raziskave ta nakazuje, da politična ureditev v ZDA spominja na oligarhijo, sistem, kjer celotni državi vlada nekaj vplivnih posameznikov.

Pred tedni smo si na nacionalni televiziji lahko ogledali zanimiv, a zaskrbljujoč dokumentarni film o banki Goldman Sachs. Avtorji oddaje banko poimenujejo imperij, ki razpolaga s 700 milijardami dolarjev, ima 30.000 zaposlenih, posluje 24 ur na dan in to na vseh 5 celinah. »Goldman Sachs je stroj za proizvodnjo denarja.« Vplivni ljudje iz banke so na položajih po vsem svetu. Banka je soodgovorna za največjo gospodarsko krizo po letu 1929, a nobena vlada si ji ne upa postaviti po robu.

»Goldman Sachs – banka, ki vodi svet«

Marc Roche, novinar LeMonda, avtor knjige »La Banque« pravi, da je Goldman Sachs »najmočnejša banka ovita v mnoge skrivnosti«. Banka, ki je nekoč izvajala pregledne transakcije, je danes velikan špekulacij in tveganj. Roche banko primerja z znamenitim Frankensteinom – »stvor, ki stvarniku uide izpod nadzora«.

Nepremičninska kriza v ZDA je leta 2007 postavila 7.000.000 družin na cesto, ker niso bili več zmožni odplačevati svojih dolgov. Po 75 letih je v ZDA ponovno zavladala skrajna revščina. Skoraj istočasno pa je bil Wall Street v največjem zagonu: delnice so se vzpenjale in vsak dan podirale nove rekorde. Goldman Sachs se je iz delnic umaknil med prvimi in začel špekulirati proti varčevalcem.

Banka ustanovi program ABACUS, kjer zberejo najbolj tvegana posojila, jih zapakirajo v obveznice in označijo z najbolj varnimi bonitetnimi ocenami – AAA. Obveznice prodajo strankam. V vabo zagrize tudi lokalna nemška banka IKB, ki bankrotira zaradi vloge v ABACUSu. Ljudje in podjetja se niso zavedali, da vlagajo v posojila, katera Američani niso bili več zmožni odplačevati. Ameriški organ za nadzor vrednostnih papirjev SEC, sproži raziskavo. Obtožen je bila ena oseba. Goldman Sachs mora plačati odškodnino v višini 400 milijonov dolarjev. To je znesek, ki ga banka z dobički ustvari v enem samem tednu. Strankam je banka pobrala 13 milijard. V medijih je govora o »ropu stoletja«, a vendar zmaga banka.

Ti dogodki so bili znanilci zloma borze. Nepremičninski balon poči. Na kocki visi ves finančni sistem. Banka Lehman Brothers se znajde na robu bankrota in vlada ZDA jo pusti propasti. Finančni minister ZDA postane Hank Paulson, nekdanji direktor banke Goldman Sachs. Pred nastopom funkcije hitro proda delnice Goldman Sachs in pospravi 200 milijonov v žep. Na robu bankrota se znajde mnogo ameriških podjetij. Na vrhuncu gospodorske krize pa Goldman Sachs prijavi 1,5 milijarde dobička. Po prenehanju funkcije finančnega ministra Paulsona pokličejo na zaslišanje. Očitajo mu nasprotje interesov, ki jih Paulson zavrne. Sodišče ne dokaže ničesar. Goldman Sachs ponovno zmaga in dokaže, da je banka dejansko prava država v državi.

Leto 2009 zaznamuje zmaga prvega temnopoltega predsednika ZDA, Baracka Obama. Takoj po nastopu funkcije skliče sestanek s 13 centralnimi bankami ZDA. Med njimi je tudi Goldman Sachs. Obama jih posvari, da banke pred javnim linčem ščiti samo še vlada. Predsednik Obama zahteva pomoč bank pri finančni prenovi. Nihče ni odstavljen, zgodi se nič ne. Pol leta kasneje banke spet ustvajajo dobičke. Goldman Sachs zmaga proti beli hiši in predstavniki banke nastopijo funkcije celo v tej najvplivnejši stavbi na svetu. Goldman Sachs ne podkupuje, temveč svoje ljudi postavi na prave položaje po celem svetu. Nasprotja interesov ne priznavajo.

Vpliv Goldman Sachsa tudi v Evropi

Leto kasneje kriza prečka atlantik. Mnoge države EU morajo reševati svoje banke. Goldman Sachs je močno prisoten v Grčiji, kjer prikrijejo njen realni dolg in 1. 1. 2001 lahko Grčija vstopi v unijo. Grški javni dolg doseže 100% BDP, čeprav maastrichtski kriteriji dovoljeno 60%. Goldman Sachs Grčiji pomaga, da navidezno prilagodijo dolg, ki se zato umetno zniža. Posel mora seveda ostati tajen. Banka Goldman Sachs zasluži 600 milijonov dolarjev. Posledice za Grčijo in EU poznamo. Grki morajo do leta 2037 vsako leto vrniti 400 milijonov evrov, evro območje se močno zamaje.

Grčiji sledijo Irska, Španija, Italija, Belgija, … Ogroženo je evroobmočje. Christine Lagarde, direktorica mednarodnega denarnega sklada (IMF) priznava: »šlo je za prikrivanje«. Ponovno zmaga Goldman Sachs: prikrivanje bilanc je bilo zakonito, pojavljajo se zgolj etična vprašanja.

In Slovenija? Znano je, da se naša domovina že nekaj časa zadolžuje na ameriškem trgu in med posojilodajalci je tudi banka Goldman Sachs. Zanimivo bi bilo raziskati v katerih podjetjih je banka že prisotna oz. katera podjetja so bila zastavljena za milijardne kredite, ki smo jih prejeli iz tujine.

Reševanje držav EU stane nekaj 100 milijard evrov. Dolgovi rastejo. Goldman Sachs vrta naprej. Predsednik evropske centralne banke (ECB) postane Mario Draghi, nekdanji uslužbenec Goldman Sachs. O manipulacijah svojega nekdanjega delodajalca ne ve nič, banke Goldman Sachs nikoli javno ne kritizira. Na vrh italijanske vlade se za nekaj mesecev povzpne Mario Monti, nekdanji mednarodni svetovalec Goldman Sachs. Z Goldman Sachsom je povezan tudi nekdanji predsednik evropske komisije Romano Prodi in številni drugi vodilni evropejci. Oligarh Goldman Sachs je še kako prisoten tudi v Evropi.

In mi?

Avtorji dokumnentarca Goldman Sachs – banka, ki vodi svet, si na koncu postavijo vprašanje: kdo sploh še lahko kljubuje banki Goldman Sachs? Banko imenujejo Dart Vaden iz Wall Streeta, po junaku iz znane znanstveno fantastične filmske uspešnice – vojne zvezd. Nobenda vlada si še ni upala postaviti po robu banki. Nihče ne verjame, da je možno banko razdrobiti na manjše enote in ji s tem zmanjšati vpliv.

Kakor koli obračamo, mi kot posamezniki imamo na vso to dogajanje neznaten vpliv. Pa vendar se moramo resno vprašati, kakšen vpliv imajo takšne manipulacije na naša življenja in naše premoženje. Previdnost pri finančnih odločitvah je zato še kako potrebna.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.

4 KOMENTARJI

  1. Zanimiv in zaskrbljujoč članek.

    Če bi bil napisan od kakšnega laika, bi rekel, da gre za teorijo zarote. Ker pa ga je napisal finančni strokovnjak, ta pomislek odpade. (O resnicoljubnosti avtorja pa tudi ne dvomim.)

    V Sloveniji imamo še vedno velike težave s prejšnjim, komunističnim totalitarnim sistemom. Kaže pa, da je ves svet pa tudi mi, pod močnim vplivom nekega drugega totalitarnega sistema, katerega se niti še ne zavedamo.
    Kaže, da se je naša leva vlada, z najemom težkih sumljivih posojil, uspešno sparila s tem drugim totalitarizmom.

  2. S temi vprašanji se v svoji knjigi Kriza globalnega kapitalizma ukvarja G. Soros in v njej natančno prikaže nevarnosti prostega trga. Pravi da sedanje parlamentarne ureditve držav potrebujejo korektiv, vmesni člen med oblastjo in družbo. Ker oblast ima svoje interese in jih ščiti, družba – posameznik pa tudi če pozna rešitev nima nobene možnosti…
    Po padcu berlinskega zidu je s svojim denarjem v državah vzhodnega bloka prispeval denar za ustanavljanje fondacij Odprte družbe (mislim da je bila leta 1990 ustanovljena tudi v Ljubljani)…

  3. Židovska posla. 🙂 In vendar Goldman Sachs je ustanovljen pred skoraj 150 leti. Kaj pa morajo tudi prav delat, da so danes to kar so. Vendarle njihov imeprij ni nastal tako naša NLB, ko je Niko Kavčič tihotapil tobak v Italijo v imenu in za državo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite