Kot poročajo nekateri mediji, je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo zoper generala Leona Rupnika. Naj vas spomnimo, generalu Rupniku so na tako imenovanem Rožmanovem procesu očitali izdajo in sodelovanje z okupatorjem, ga obsodili na smrt, septembra 1946 pa so izvedli eksekucijo nekje pod Golovcem. Vrhovno sodišče je namreč presodilo, da tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena.
Eden od Rupnikovih potomcev je preko pooblaščenke zoper sodbo vojaškega sodišča vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Po poročanju Večera je tej zahtevi vrhovno sodišče ugodilo in pravnomočno sodbo v delu, ki se nanaša na Leona Rupnika, razveljavilo, ter zadevo vrnilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Ob vprašanju pomanjkljive obrazložitve se sodniki namreč niso strinjali s stališčem vrhovnega državnega tožilstva. Ti so opozarjali, da je Rupnik očitana ravnanja priznal. Tožilstvo je menilo, da v primeru priznanja krivde sodba ne potrebuje obrazložitve o njegovi krivdi. Vrhovni sodniki so poudarili, da je tako danes, tedaj veljavna zakonodaja pa ni poznala postopka o priznanju krivde in bi sodišče njegovo krivdo moralo v celoti obrazložiti. Presojali so torej po tedanjih procesnih standardih.
V sodbi sodelovali najbolj razvpiti vrhovni sodniki
General Rupnik je bil po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo s še nekaterimi soobtoženci po koncu druge svetovne vojne obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice. Nekdanji avstroogrski in starojugoslovanski vojaški častnik je bil namreč glavni vodja slovenskega domobranstva, po koncu vojne se je sicer umaknil v Avstrijo, kjer se je predal Britancem, ti pa so ga vrnili nazaj v Jugoslavijo.
Poročevalka v petčlanskem senatu je bila Vesna Žalik, predsednik pa Branko Masleša. Vsi pa so se z zahtevo za varstvo zakonitosti delno strinjali. Ne glede na to pa je bila sodba na vrhovnem sodišču razveljavljena v celoti, saj ni bila v skladu s tedanjimi pravnimi načeli. Rupnikovo ravnanje pa je predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.
Ob tem naj spomnimo, da slovenska sodišča niso vedno razveljavljala krivičnih sodb. Tako so denimo potrdila sodbo na kočevskem procesu leta 1943. Ta odločitev sodišča je ostala nerazumljiva že zato, ker tedanja ”sodna oblast”, ki so jo vzpostavili komunisti, ni imela nobene legitimnosti v tedanji okupirani državi.
