Gaspari in Zalar odgovorna za krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov

4
Mitja Gaspari in Aleš Zalar

Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

Ta vprašanja se mi postavijo, ko politika le obravnava dvajset let star problem 18.000 izbrisanih podjetnikov in posledično problem šestdeset tisoč prizadetih državljanov. Tedanja vladajoča politika je zaradi višjega interesa spremenila zakon o gospodarskih družbah tako, da je velike dolžnike razbremenila plačila dolga in ga prevalila na mala, izbrisana podjetja.

Sprememba zakonodaje o gospodarskih družbah je naredila veliko škode nedolžnim državljanom

Menim, da je vzrok za to gorje državljanov v tem, da politiki nimajo dovolj empatije, ne poznajo vzrokov tujega uspešnega podjetništva, ne dojamejo ali se sprenevedajo, kaj tam pomeni družba z omejeno odgovornostjo – d. o. o. Po spremembi zakona so morali družbeniki odgovarjati za dolgove ne samo z vloženimi sredstvi v podjetje, ampak kar z osebnim premoženjem, česar ni imela nobena druga država na svetu. Spremeniti zakon tako, da družbeniki in delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem, je neumnost. Naredila se je ogromna škoda nedolžnim državljanom in etiki poštenega podjetništva, ker se ne tolerira niti se ne odpušča, temveč sankcionira tako početje. Vsak vpleteni v to zgodbo mora odgovarjati osebno, ne samo država!

Sprememba zakonodaje o gospodarskih družbah je nastala po tezah ministra Aleša Zalarja, v parlament jo je v času vlade Janeza Drnovška poslal minister Mitja Gaspari

Problem sega v leto 1999, ko je parlament zaradi prevelike plačilne nediscipline in insolventnosti podjetij sprejel zakon, po katerem je država prisilila podjetnike, da so za dolgove teh podjetij odgovarjali z osebnim premoženjem. Po tem zakonu so tudi delničarji in družbeniki postali odgovorni z vsem svojim premoženjem, čeprav s poslovanjem podjetja niso imeli nič opravka. Podjetniki so po spremembi zakona morali dolgove podjetij odplačevati z osebnim premoženjem, čeprav so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo. Ljudem so zato rubili hiše, avtomobile, zemljo, vse, kar je bilo vrednega. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala proti njihovi volji in jim potem pobrala vse; razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje.

Leta 1999 je vodil vlado dr. Janez Drnovšek, mag. Anton Rop pa je bil minister za delo. Takratni minister za finance mag. Mitja Gaspari je za pripravo zakona, ki bi odpravil insolventnost podjetij, sprejel teze Aleša Zalarja, takratnega predsednika Slovenskega sodniškega društva, ki je vrinil člen iz ZGD, in sicer o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Ta predvideva, da podjetnik soglaša, da ne želi več poslovati, in pri notarju podpiše, da je poplačal vse upnike, vse delavce in da bo, če se v letu dni javi kak upnik, dolgove poplačal z osebnim premoženjem. Gaspari je k sodelovanju povabil tudi nekdanjo sodnico Nino Plavšak, ki je v zelo kratkem času zakon po tezah Aleša Zalarja tudi napisala. Takratno Gasparijevo finančno ministrstvo je predlog zakona posredovalo državnemu zboru, poslanci pa so Zakon o finančnem poslovanju sprejeli po hitrem postopku.

Odgovorni priznavajo, da so ravnali narobe, a krivic ne popravi nihče; problem je pristal na Evropskem sodišču za človekove pravice

Da so takrat ravnali narobe, danes priznavajo tako na ministrstvu za pravosodje, nekateri poslanci kot tudi nekateri ustavni pravniki, a krivic ne odpravi nihče. Z njim so čez noč izbrisali na tisoče podjetij, dolgove pa prevalili na osebno premoženje njihovih lastnikov, tudi če so v podjetju imeli le eno samo delnico. Izbrisani podjetniki niso našli pravice na slovenskih sodiščih, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem, je neumnost. To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d. o. o., d. d. in delničarskim pravom. Oškodovanci napovedujejo tožbe v znesku milijarde evrov.

Politika, leva in desna, je zatajila svojo odgovornost. Tako se (je) zatira(lo) podjetništvo in vlaganje osebnega kapitala v gospodarstvo. Ne razume se bistva kapitalskih gospodarskih družb in odgovornosti njihovih lastnikov, ko se ne razume, kaj pomeni delež v d. o. o. in kaj delnica v d. d. – delniški družbi. To nas bo še ogromno stalo. Ta afera, slabotna empatija, neodgovornost, neznanje o gospodarskih družbah, vse to je državi in državljanom naredilo veliko škode. Odgovorni politiki in strokovnjaki pa so še sedaj ugledni, celo pišejo nam nauke v kolumnah. Vsa čast velja upokojenemu univerzitetnemu profesorju Šimetu Ivanjku, ki edini v Sloveniji pro bono vztrajno oporeka temu »unikumu« slovenske pravne države. Problem je še vedno na Evropskem sodišču.

Upnik je prepoznal krivico, ki bi se zgodila teti zaradi plačevanja dolga pokojnega sorodnika

Tudi jaz sem kolateralna žrtev takega ravnanja slovenske politične in pravne elite. V tistem času smo bili v družini v socialnih težavah, zaposlena je bila le žena. Opravili smo posel poseka, spravila in prodaje lesa v vrednosti deset tisoč nemških mark. Les je kupil, odpeljal, pa nič plačal, podjetnik, lastnik d. o. o., ki je šel v stečaj in je tudi umrl. Odvetnik, ki je vodil proces izterjave dolga na sodišču, nam je predpostavil rešitev, da bi dolg pokojnega podjetnika morala plačati njegova teta, ki ni nič vedela za posle pokojnega sorodnika. Bila je vsa obupana. Prepoznali smo veliko krivico, ki jo je doletela zaradi sprevržene zakonodaje. Mirne vesti smo ji odpustili plačilo deset tisoč nemških mark, saj ji nismo mogli še mi napraviti krivice, ki jo je uzakonila politika s pomočjo pravnikov.

Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

4 KOMENTARJI

  1. Kako je bilo mogoče, da je politika za pripravo osnutka zakona prosila profesorja Šimeta Ivanjka, a je zadevo nato prevzela Nina Plavšak? Tista pravnica, ki je dolga leta svetovala domačim kapitalskim omrežjem in pomagala kopati slovensko bančno luknjo. Njen zakon je vseboval zloglasni 27. člen, s katerim je ogoljufala poslance, da so ga sprejeli v državnem zboru, saj je z njim spretno prikrila pravne in finančne posledice zakona. Pa jih mora imeti vsak zakon. Plavšakova ni napisala, kaj se bo zgodilo, ko bo podjetje izbrisano.

  2. @prispevek: »[…] Problem sega v leto 1999, ko je parlament zaradi prevelike plačilne nediscipline in insolventnosti podjetij sprejel zakon, po katerem je država prisilila podjetnike, da so za dolgove teh podjetij odgovarjali z osebnim premoženjem. […] Ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem, je neumnost. To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d. o. o., d. d. in delničarskim pravom. […]«.

    =========

    Mnenje naslovnega prispevka v smeri, da je v luči »prevelike plačilne nediscipline in nesolventnosti podjetij ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem«, je vprašljivo.

    Kaže, da je navedeno mnenje naslovnega prispevka vezano na Zakon o finančnem poslovanju (ZFPPod). Le-ta je bil v Državnem zboru RS sprejet 24. 6. 1999 in uveljavljen 23. 7. 1999, s prehodnim obdobjem glede nekaterih določb. V rdeči niti prispevka se kot razlog sprejema zakona ZFPPod kaže reševanje »prevelike plačilne nediscipline in insolventnosti podjetij« v 90-tih letih. Slednje lahko vodi v smer IV. in V. odstavka 27. člena ZFPPod, ki sta urejala eno izmed sankcij ob »preveliki plačilni nedisciplini in insolventnosti podjetij«, ki jih je zakonodajalec predpisal za nedelujočo družbo. Izbrisu iz sodnega registra je sledila sankcija neomejene solidarne odgovornosti družbenika oziroma delničarja gospodarske družbe za obveznosti izbrisane družbe. Štelo se je, da so družbeniki oziroma delničarji podali izjavo o prevzemu vseh obveznosti družbe ter se jih glede prevzetih obveznosti družbe šteje za pravne naslednike izbrisane družbe. V tem primeru je zakonodajalec štel, da družbo, ki ne posluje in nima premoženja, želijo družbeniki likvidirati po skrajšanem postopku in da so zato podali tudi izjavo o prevzemu obveznosti.

    Vendar je Ustavno sodišče RS s sklepom, številka U-I-135/00-60 z dne 23. 5. 2002 do končne odločitve zadržalo izvajanje IV. In V. odstavka 27. člena ZFPPod, poleg tega so bili med drugim do končne odločitve prekinjeni vsi pravdni in izvršilni postopki zoper družbenike izbrisanih družb. Nato so bila z odločbo Ustavnega sodišča RS, številka U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 razveljavljena določila IV. In V. odstavka ZFPPod, kolikor so se nanašala na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Vendar je Ustavno sodišče med drugim presodilo tudi, da določitev sankcije neomejene odgovornosti sama po sebi ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

    Vendar je temelj tovrstne odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vpliv, ki so ga imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti te družbe. Družbeniki, ki v smislu te obrazložitve vpliva na poslovanje družbe niso imeli, štejejo za t. i. neprave, pasivne družbenike. Zato je ustavno sodišče z odločbo z dne 9. 10. 2002 navedeno zakonsko ureditev razveljavilo v delu, kolikor se šteje, da so izjavo o prevzemu vseh obveznosti družbe podali v smislu te obrazložitve tudi t. i. nepravi, pasivni družbeniki.

    Nato sta bili z novelo zakona – ZFPPod-B, ki je bila uveljavljena 7. 4. 2007, navedeni določili IV. in V. odstavka 27. člena ZFPPod črtani. S tem je zakonodajalec ohranil izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed načinov prenehanja gospodarske družbe, hkrati pa je v celoti ukinil neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Ustavljeni so bili tudi vsi postopki (sodni in upravni), v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi ZFPPod. Z navedeno ustavitvijo so bili, razen pri spregledu pravne osebnosti, zajeti vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, v katerih so upniki uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb na podlagi ZFPPod.

    V nadaljevanju je bilo tudi izvajanje določil ZFPPod-B s sklepom Ustavnega sodišča RS, številka U-I-117/07-7 z dne 20. 4. 2007 najprej zadržano, nato pa so bila nekatera določila ZFPPod-B z odločbo Ustavnega sodišča RS, številka U-I-117/07-19 z dne 21. 6. 2007 ugotovljena kot neskladna z Ustavo RS, nekatera pa razveljavljena. Ustavno sodišče je bilo mnenja, da mora zakonodajalec s tem, ko uredi prenehanje (nedelujočih) družb, na ustrezen način zagotoviti varstvo upnikov in preprečiti zlorabe. Bistveno vprašanje pri tem je namreč, da pri izbrisu družbe po ZFPPod odpade postopek likvidacije, kateri lahko sicer ustrezno omogoča varstvo upnikov. Ob odsotnosti likvidacije pa ima ukinitev omenjene neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov za posledico, da ob prenehanju takšnih gospodarskih družb ni predviden postopek, ki bi zagotovil uresničitev običajne odgovornosti kapitalskih družb, to je poplačilo iz sredstev oziroma premoženja družbe ob zagotovitvi enakopravnega položaja družbenikov.

    Z navedenim je osvetljeno, da določitev sankcije neomejene odgovornosti sama po sebi ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, mnenje naslovnega prispevka v smeri, da je v luči »prevelike plačilne nediscipline in nesolventnosti podjetij ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem«, pa je vprašljivo.

    • Popravek, izpadla je v prispevku navedena beseda “neumnost”, se opravičujem:

      Mnenje naslovnega prispevka v smeri, da je v luči »prevelike plačilne nediscipline in nesolventnosti podjetij ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem, neumnost«, je vprašljivo.