Galilejev odnos do Svetega pisma

6

Pred časom sem bral pismo, ki ga je Galileo Galilei napisal Kristini Lorenski, leta 1615. V njem razpravlja o razlogih za njegovo obsodbo in odgovarja na obtožbe. Znotraj pisma je kar precej prostora namenjenega vprašanju avtoritete Svetega pisma.

Sveto pismo ne ponuja znanstvenih odgovorov

Galileju je bilo, kot je razvidno iz pisma, kristalno jasno, da Sveto pismo ne more odgovarjati na vprašanja, ki pritičejo naravoslovni znanosti. To kaže, da se je zavedal meje, do kam lahko seže naravoslovje, kje pa se nadaljuje področje teologije in filozofije. S tem je tudi bistveno prispeval k umestitvi naravoslovnih in humanističnih znanosti in tako utemeljil dialog med naravoslovno znanostjo in religijo. Znanstvena metoda vsekakor “seže” samo do tam, kamor se še da meriti. Obstaja pa še nekaj več kot zgolj znanstvena metoda. Čisti um, ki mora to metodo dokončno ovrednotiti. Te omejenosti znanstvene metode se je Galilei zavedal. Njegova formulacija: „Sveti Duh nas ne uči, kako deluje nebo, ampak kako se pride v Nebo,” je pri tem zgovorna. To je tudi glavni temelj, ki po mojem mnenju poganja kasnejši razvoj sodobne eksegeze.

Nova znanost vs. stara znanost

Tedanja Cerkev svojega znanstvenega vedenja ni črpala iz Svetega pisma, ampak iz Aristotela. Dobesedno tolmačenje Biblije v tej smeri se je začelo šele z nastopom protestantizma in je bila v Zahodnem svetu temeljna novost. Zato v Galilejevem primeru ne moremo govoriti o sporu med Cerkvijo in znanostjo, marveč o sporu med staro aristotelovsko in novo znanostjo. Galileov spor z Inkvizicijo torej ni bil na ravni vere in znanosti, niti ne na ravni trditve, da se Zemlja vrti okoli Sonca, ampak na ravni avtoritete. Njegov nasprotnik, kardinal Bellarmin, je namreč na sojenju kot glavni problem izpostavil, da nova znanost zanika oz. izključuje vsakršno posredovanje avtoritete. To pa je bilo v nasprotju s celotno tradicijo zahodne misli. Zato je potrebno poudariti, da Cerkev nikoli ni zavirala znanstvenega napredka, niti ni imela represivne kontrole nad tolmačenjem znanstvenih dognanj. Najbrž pa se tako Galilei kot Inkvizicija nista zavedala, da se bo moderna znanost izkazala za pravilno in bo pomenila pravo revolucijo na področju dojemanja stvarnosti okrog nas.

Galilei in avguštinska tradicija

Vrnimo se k Galilejevemu tolmačenju Svetega pisma. Če podrobno pogledamo, je v polnosti sledil „avguštinski tradiciji“. Takole pravi v svojem pismu: „Avguštin razsoja, da ni treba skrbeti, če Sveto pismo oporeka trditvam astronomov, ampak predvsem verjeti v njegovo avtoriteto, kadar so te trditve lažne in temeljijo samo na domnevah človeške slaboumnosti; kadar pa so te trditve potrjene z neizpodbitnimi dokazi, ta sveti oče ne veleva, naj se astronomom zapove, naj razveljavijo svoje dokaze in svoje trditve razglasijo za lažne, ampak pravi, da to, kar pravi Sveto pismo, tem dokazom ne nasprotuje.„ V tem pogledu je bil nekakšen začetnik oz. predhodnik zgodovinsko-kritične metode, ki se uporablja pri znanstvenem proučevanju svetopisemskih tekstov. Cerkev pravi, da je Biblija teološka knjiga, v katerem se nahaja teološko sporočilo. Kot tako se jo tudi bere. Metod interpretiranja pa je več, pri čemer velja hermenevtični pristop oz. zgodovinsko kritična metoda.

Ker je Biblija od Boga navdihnjen tekst, nima nikakršne napake oz. zmote, kar se tiče bistva sporočila. Tega, kot je razvidno, se je jasno zavedal Galilei, pred njim pa Avguštin in mnogi drugi Cerkveni Očetje. Sam bi rekel, da je obravnavanje Biblije, da v njej iščemo neko znanstveno resnico, protestantska redukcija biblične sporočilnosti in kot taka do nje celo žaljiva. V tem oziru je imel Galilei še kako prav.

Foto: Wikipedia

6 KOMENTARJI

  1. Splača se prebrati knjižico VERA IN ZNANOST, ki jo je napisal Michael Poole. Citiram: “Spor z Galilejem je zgodba ne samo o znanstvenem odkritju, temveč tudi o osebnih nasprotij in boju moči.” Po njegovem je šlo predvsem za spor med papežem Urbanom VIII, o katerem je neki pisec trdi, da je bila “njegova nečimrnost res veličastna” in Galilejem, ki pa je bil tudi nadvse zanimiv ptič pri prisvajanju izumov in odkritij drugih. Na kratko: papež in Galijejo sta dokazovala, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno. V svoji zadnji knjigi pa je Galilejo smešil dokaz papeža in papež mu je poslal inkvizicijo.

  2. Cerkev dejansko tudi, če je hotela zavreti znanost, je ni. Če pogledamo zgodovino razvoja znanosti, vidimo, da je kmalu po Kopernikovi ideji, Keplper ugotovil, da se planeti gibljejo po elipsah (Galileo je to teorijo zavračal), ne dolgo po tem je pa Newton odkril svoje zakone iz Keplerjevega sistema.

Comments are closed.