Gaiser: Grčija podarila Evropi drugi polčas

0

Avtor: Matic Cvelbar. Vir: Finance. “Če želi Nemčija obdržati svoje izvozne trge, svoje gospodarstvo na sedanjem nivoju, če želi rasti naprej, mora obdržati trge, kot so Španija, Grčija, Italija,” meni Laris Gaiser.

Izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Grčiji, na katerih je zmagal blok, ki ne nasprotuje dogovorjenemu programu mednarodne pomoči in bolečim varčevalnim ukrepom v zameno zanj, je za predsednika Panevropskega gibanja Larisa Gaisera pričakovan in dober. Gaiser tako ostaja delen optimist tako glede prihodnosti Grčije kot območja z evrom.

Kot ocenjuje Gaiser, je Grčija v nedeljo “podarila drugi polčas Evropi, da reši svoje probleme tako na politični kot ekonomski ravni, v evrskem območju”.

Glede prihodnosti je delno optimističen – bankrota Grčije ne pričakuje, seveda pa bo potreben čas, da se ta država in celotna Evropa izvijeta iz krize. “Pomembno je, da Grki z volitvami niso ustavili razvoja Evrope in da ne bomo vsi v uniji životarili, ampak bomo šli naprej. Tudi če gremo naprej počasi, je to zelo dobro.”

Suverenost Grčije je trenutno omejena

Kdo točno bo po volitvah oblikoval vladno koalicijo, še ni mogoče napovedati, saj “je v politiki vse mogoče, odvisno od tega, kaj se obljubi in kakšna je komunikacija”.

Vendarle pa novi predsednik Panevropskega gibanja pričakuje široko koalicijo, v kateri bosta vsekakor Nova demokracija, zmagovalka volitev, in socialistični Pasok. Priključiti se utegne še kdorkoli, morda tudi skrajno leva Siriza, samo sodelovanje s skrajno desnico ne pride v poštev, meni.

Kot je še opozoril, je suverenost Grčije v tem trenutku omejena, kar pomeni, da bodo usmeritve nove vlade prihajale od zunaj, medtem ko bo notranji vpliv na politiko vsaj še kakšno leto in pol relativno majhen. Nova oblast bo morala tako predvsem “znati komunicirati z Grki, zato da bo lahko speljala reforme in zahteve, ki prihajajo od zunaj”.

Nemčija je postavljena pred zid

Bo pa po nedeljski “streznitvi” prišlo do novih pogajanj za omilitev bolečih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform, ki jih je morala v zameno za tujo pomoč izpeljati do vratu zadolžena Grčija, pričakuje politični analitik.

Nemčija kot “glavni motor oziroma glavni krivec za celotno situacijo” je – potem ko je za tujo pomoč nedavno zaprosila še Španija – postavljena pred zid.

“Če želi obdržati svoje izvozne trge, svoje gospodarstvo na sedanjem nivoju, če želi rasti naprej, mora obdržati trge, kot so Španija, Grčija, Italija. Ne more in ne sme si privoščiti smrti ene članice. Tudi (nemška kanclerka Angela) Merklova začenja to razumeti, zato se bodo stvari umirile in se bodo začele iskati nove rešitve.”

Grki imajo delno prav, da so bili uporabljeni kot grešni kozli

Kot še meni Gaiser, imajo Grki delno prav, ko pravijo, da “so bili uporabljeni kot grešni kozel s strani celotne Evrope”.

Evropska elita, ki ni razumela resničnih vzrokov za dolžniško krizo niti pravega odgovora nanjo, je žrtvovala Grčijo, saj ni razumela, kakšno škodo dela s tem sama sebi. “Evropa ni enotno nastopila proti finančnemu svetu, ki jo je napadel, s čimer je sprožila verižno reakcijo. Najšibkejši člen, Grčija, je bil izpostavljen stresu, ki je bil v resnici zelo dobro načrtovan s strani finančnega špekulativnega sistema.”

“Gremo skozi doslej najglobljo krizo v evropskem sistemu in evropski voditelji se začenjajo zavedati, da so potrebni drugačni, bolj politični ukrepi, kot so nova evropska centralna banka in evropske obveznice. Nekaj, kar bo dejansko korak naprej k večji enotnosti Evrope in k večji skupni stabilnosti,” je poudaril in optimistično dodal, da je Evropa “strahovoltaična” – iz vsakega preplaha, krize najde rešitev in zagon za naprej.