Ga bo treba podreti znova?

65
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Velikokrat sem se že rogal znanemu štajerskemu zgodovinarju in filozofu Francu Kovačiču. Možakar je začel že kmalu po nastanku Kraljevine SHS leta 1918, v kateri je gledal uresničitev svojih sanj, tožiti, da mladina sploh ne zna ceniti prizadevanj njegove generacije in tegob, ki so jih doživljali pod habsburško peto.

Stari smo

Ker sam do južnoslovanskih tvorb iz prejšnjega stoletja nimam podobno erotičnega odnosa kot mariborski prelat, sem se njegovim jeremijadam v duhu vedno znova posmehoval. Zdel se mi je kot siten starec, ki ne razume mladih. Še pred dvema letoma si pa pri tem nisem mislil, da bom moral 9. novembra 2014, ob petindvajsetletnici padca Berlinskega zidu, priznati nekaj groznega.

Da tudi sam ne razumem več mladih. In da moram tudi sam potožiti, kako grozno je, ker jim revolucija iz leta 1989 ni prav nič sveta. Liberalno demokracijo, njeno poglavitno geslo, dojemajo celo kot dekadentno, že zdavnaj bankrotirano navlako. Zato se ozirajo po drugačnih revolucijah ali po voditeljih, ki so »pravi dedci« in zmorejo udariti po mizi. Dve desetletji in pol po bankrotu Honeckerjeve »boljške nemške države« se ne navdušujejo le nad Erdoganom ali Orbanom, marveč še najbolj nad Rusijo Vladimirja Putina. Ki je z vsem, kar je, čisto zanikanje množičnih gibanj izpred petindvajsetih let in vnovična oživitev Evrope pred 9. novembrom 1989. Ko se z mnogimi izmed tistih, ki so od mene mlajši največ petnajst let, pogovarjam o njihovih idealih, dobim občutek, da so Scorpions s svojo legendarno pesmijo Wind of Changes opevali neko pravljično deželo za devetimi gorami, devetimi vodami in devetstotimi leti. Kajti nove generacije ne moti, da delajo iz prešuštnika in zakonolomca apostola družinskih vrednot (no ja, nekaj takih imamo tudi onkraj luže), iz povprečnega učenca šole borbenega ateizma svetilnik pravoslavja in, kar je morda najpomembneje, iz zaljubljenca v sovjetski miselni in siceršnji beton obnovitelja imperialne slave.

Ampak verjetno sem ob današnji obletnici slabe volje zgolj zato, ker pač težko sprejemam, da sem bistveno starejši kot pred petindvajsetimi leti in da nisem več deček, ki je z enim očesom buljil v rušenje zidu na televiziji, z drugim pa nebogljeno zrl v narobe narisane vzporednice na učnem listu. Verjetno se je bilo Kovačiču enako težko sprijazniti, ker si je nalagal že šesti križ, mladci pa so imeli pred seboj vse življenje.

Dogodek iz daljne dežele

Slabe volje sem seveda tudi, ker bosta »mojo« revolucijo naša družba in država v najboljšem primeru obeležili kot dogodek iz daljnih krajev. Kak predsednik parlamenta bo resda izrekel nekaj suhih, neobveznih fraz, a bo to storil tako, da bo jasno, da se nas Slovencev dogajanje v Berlinu pred dvema desetletjema in pol pravzaprav ne tiče. Da je za nas pomembno toliko, kot bi bilo obeleževanje obletnice osamosvojitve Dahomeja v zahodni Afriki. Pravzaprav manj, ker je bil Dahomej potem vsaj član gibanja neuvrščenih, Zvezna republika Nemčija, katere kapitalisti so imeli od padca Berlinskega zidu edini kaj koristi, pa ne.

In ravno v prevladi takšne optike je znabiti največji uspeh slovenskih vladajočih elit iz časa pred padcem Berlinskega zidu. Veliko večino tukajšnjega življa so uspeli prepričati, da bi oznanjanje kakršnega koli preloma z njihovo vladavino pomenilo priznati, da se utegne celo slovenski človek kdaj zmotiti.  Ker kaj takega ni mogoče, ob vseh vedrih na politike in »elite« zlite gnojnice ta pri veliki večini državljanov nikoli ne pljuskne na tiste, ki so imeli škarje in platno v rokah daleč največ časa. In celo tistim, ki z liberalno demokracijo in s pozitivnim vrednotenjem dediščine padca Berlinskega nimajo težav, se čisto iskreno zdi, da bo moč zadeve popraviti že, če se bo kak politik pogosteje smejal in manj stvari povedal naravnost.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


65 KOMENTARJI

  1. Ljudje so različni kot vedno. Zato tudi različno razmišljajo.

    Odločilno je le, kaj je bližje vrednotnemu razmišljanju in ravnanju. Tega so se premalo spraševali pred II. svetovno vojno.

  2. Tako kot omenjeni mladi tudi jaz danes ničesar ne praznujem. Nekaj smo naredili narobe. Resda četrt stoletja v Evropi ni bilo večjih vojn, a vseeno naša generacija četrt stoletja pozneje ne živi nič kaj bolje kot prej. Plače že zelo dolgo stagnirajo. Gospodarsko rast imamo manjšo, kot so jo pred četrt stoletja imele razvite države. In ja, celo uradno sodimo med razvite države. A niti na kredit si ne moreš več kupiti hiše, za kaj generacija naših staršev celo ni imela motiva, saj si stanovanje dobil. Česa naj se torej veselim? Več demokracije? Katere demokracije???

  3. Kaj je tu liberalna demokracija v tem članku? Menda ne LDS?!

    Veliko se je za veseliti. Občudovanja vredni so Nemci in vse kar delajo zdaj v proslavljanju padca zidu.
    Ne vem kaj imata Erdogan in Orban skupnega s Putinom. In zakaj bi ju avtor rad primerjal.
    Kar vidim je, da slovenci sploh ne ločijo kaj je bilo z zidom narobe. Niti starejši ne, pa bi radi da bi znali mladi. Odkod?!

  4. Ne samo Nemčija, cela Evropa slavi. V Sloveniji pa smo v dvomih. Celo Igor, nesojeni poslanec! Sramota.

    • Zdravko, kaj naj slavim? Če se nekaj ne razvija v pravo smer, potem je najbrž nekaj bilo narobe že v zasnovi.

      • 😕
        Pristaši komunizma seveda ne morejo slaviti, njihove žrtve pa z največjim veseljem. Tako da … gospod Igor, jaz bi bil bolj previden z besedami.

        • V letih po drugi svetovni vojni smo živeli (v povprečju) iz leta v leto opazno bolje. Meni se ne zdi, da se ta trend nadaljuje. Torej je nekaj narobe. (Ne nimam nič proti formalni demokraciji. Popolnoma se strinjam, da je demokracija formalna, ali pa je ni.)

          • Res je. Živeli smo iz leta v leto opazno bolje. Problem je bil samo, ko smo pogledati preko meje. Oni so pa živeli iz leta v leto odločno opazno bolje.

            Na meji med Italijo in Jugoslavijo stojita oba carinika in se dolgočasita.
            Pa začne italijanski: “Mi imamo pa banane, vi pa ne!”
            Jugoslovanski pogleda v tla in nič ne zine.
            Italijanski nadaljuje: “Mi imamo pa pralni prašek, vi pa ne!”
            Jugoslovanski spet nič, samo še bolj mrko gleda v tla.
            Italijanski nadaljuje: “Mi imamo pa kavbojke, vi pa ne!”
            Takrat pa jugoslovanskemu prekipi in na ves glas zapoje: “Mi imamo pa komunizem, vi pa ne!”

          • Italija je imela gospodarsko rast 7,7% letno, SFRJ pa 2% letno in v glavnem so bile donacije Zahoda, brez povratni krediti.

            Leta 2008 je bila Slovenija po razvoju podjetij na ravni ZDA iz leta 1975 pove na Po r tal plus dr.Burger.

        • Pri nas se je berlinski zid le pokril z odejo, da ga ljudje ne vidijo in mislijo da ga ni . Ampak partija z vodjem iz murgeljstana nadaljuje dalje delovati, da uživajo le priviligiranci za zasluge komunizma v Jugi, partizani ,ki so čili pri 80ih letih bolj kot mladi, forum 21 je osnažil banke in firme ter denar skril na varno. Narod ti se pa je.i.Fotrajo nas z lažmi, zavajanji, sprenevedanji, podtikanji . Obvladajo le komunistične vrednote . Zid bo treba še enkrat javno podreti in nastaviti ga soncu.

    • Zdravko, kako bi ti sprejel pobudo, da 29. oktober postane mariborski občinski praznik? Verjetno bi želel videti jasne dokaze, za koliko(krat) se je v mariborski občini po protestih zmanjšala korupcija. In ne bi kupil izgovora, da se je pozitivna energija pač prelila drugam.

        • Ne razumem. Mariborske proteste sem dal kot analogijo na proteste, ki so vodili v zrušenje Berlinskega zidu. Kje je velika energija, ki naj bi bila pozitivna in je vodila v zrušenje zidu?

          • Edina pozitivna energija v mariborskih protestih so bili radarji. Je bilo pa te energije očitno premalo, oziroma je bila zgolj fasada, ki je takoj po protestih odpadla.
            Berlinski zid ne moreš niti približno primerjati z mariborskimi protesti. Niti za drobtinico!

          • ….Kje je velika energija, ki naj bi bila pozitivna in je vodila v zrušenje zidu? …

            Zlorabljena je bila !!!

      • Španija, Portugalska in Irska so se s strogimi reformami pobrale. VB ni bila problem, ker jo je MT temeljito re formirala in omogočila številnim delavcem uspeh in dvig v srednji ali visok sloj.

        Problem so Ciper, Grčija, Slovenija, predvsem pa Italija in Francija, ki ststa postali v zadnjih 35 letih socialistična mastodonta, prevelika za možnost reševanja.

  5. Pred kakšnimi triindvajsetimi, morda štiriindvajstimi leti sem skozi vse tedanje predvsem medijsko dogajanje zaznal notorično željo nekih ljudi, ki sem jih imenoval, L-demokrati, da bi postali normalni demokrati. To sem zaznal tudi iz prakse; namreč vodstveni folk, ki mi je kot aktivnemu (novemu) sindikalistu velikega podjetja še leto nazaj prepovedoval, da ga nazivam z “gospa ali gospod”, ker da so le “tovarišice in tovariši”, je nenadoma začel koprneti po gospodih in gospeh. A ker je imel na sebi strahotno packo totalitarizma tudi s tega relativno trivialnega vidika, je to novo nazivanje zanje in njim zvenelo izrazito klovnovsko. Itak, ker so nas še nedavno nazivali z “gospod” in se zraven pomenljivo muzali. Nenadoma pa je zgodovina odločila, da se vendarle začenja tudi v Sloveniji vsaj osnovna civilizacijska normalnost in so se znašli v težavah. Imeli pa so trdo kožo, tako da so se uspeli relativno hitro adaptirati. Prav v praksi pa sem skoraj otipljivo “čutil” to strahotno željo in njihovo težko skrivano slabovestnost, da bi smeli biti normalni. Kakšen posameznik se mi je pri tem skoraj zasmilil, čeprav sem se ves čas zavedal, da niso nikakršni spreobrnjenci, ampak da imajo zaradi tega le vsepolno težav, ki jih niso bili vajeni.

    Prebijte se v medije pred 20. in več leti, pa boste videli, da je bila levitev za slovenske kamerade zelo zelo stresna. Tudi to je njihov boleči intimni Berlinski zid.

    • Moji generaciji (ob osamosvojitvi sem imel 23 let) bi se takrat nenavadno/nenaravno zdelo, če bi nas kdo naslovil bodisi gospod bodisi tovariš.

      • Da, res je. Komunisti so nam spremenili jezik. Gospod je postala psovka, tovariš pa najboljši prijatelj. Čeprav so kradli in ubijali tovariši. Zato se vam v imenu Slovencev opravičujem za izraze. Slovenci še vedno nismo razumeli, da so komunisti pobili cvet slovenske intelektualne elite in da je ostalo, kar je pač ostalo.

        • Komunisti so nam jezik popačili v svojo korist manipulativno. A to kar ti zgoraj pišeš niti ni nevarno. Nevarne so besede, kjer smo večinsko zavedeni in ne poznamo osnovnih pomenov, ampak perverznost Fritzla jemljemo kot edino normalno, humano, primerno in zveličavno:

          Besede:
          Narod
          Ljudstvo
          Sociala
          Pravičnost
          Svoboda
          Država
          Davek
          Humanost
          Enakost

          Vabim vse, da napišejo zaznane perverzije, da nekje nastane leksikon socialistično manipulativnih perverznih besed.

          • Nevarno ali ne, vsekakor je strupeno da je natakar gospod, sodnik pa tovariš?!

            Pravica: npr. pravica do malice. Delavec ima pravico do malice. Kdor ve kaj je pravica, bo vedel, da je ob tem lahko krožnik prazen. S tem delavcu (pred Bogom) še ni kratena pravica do malice.

            Je pa pojem pravice povsem spervertiran, tako da gre pravica v žlico. Vsak evro, ki se ga nekje da dobit ima svojo “pravico” do tega evra. Pravica do tega dodatka, pravica do onega dodatka… Če ni koristi, ni pravice!
            Popolna travestija.

  6. Sam mislim, da so nekatere zadeve pri ne levih glede vzgoje za domoljubje in spštovanje države bile nastavljene napačno.
    Tako se je recimo o temu premalo govorilo po družinah, starši so se posvetili svojim službam in pustili, da jim otroke vzgaja “neodvisno” javno šolstvo. Ter seveda tudi mediji, jer je desnica z neumnimi odločitvami dala toliko večji zagon medijem, kot so Mladina, PoPTV in 24ur, Rtvslo.
    Očitno bo nekatere zadeve potrebno udeti iznova in iz temeljev.

    • Rok,

      levičarji so demokrati in narodno zavedni. Toda socialisti – skrajna levica- so nasprotje levice: niso ne socialni, niso demokratični temveč zloraba levica, so diktatorski in totalitarni. Ter so skrajno proti narodu, ki ga zožijo na kolektiv ljudskih ovc. Narod in nacionalno v osnovi gledajo kot kapitalistično sovražno tvorbo. Beseda narod balkanako pomeni ljudstvo, osvoboditev ljudstva pa je sopomenka soc. revolucije, ki naj bi ljudstvo osvobodila meščanske nadvlade, v resnici pa ljudstvo pahne v suženjstvo proletarskih in malomeščanskih psihopatov.

  7. Mavru je spet nekdo nick ukradel, ker piše strastno, jasno in čustveno. Pri človeku razuma nas ni treba skrbeti, da ga bodo čustva in strasti odnesli, kvečjemu boljše in z užitkom se bere take članke.

    Aleš, briljantno. Brez sarkazma.

  8. Ne morem se strinjati z enim od gornjih komentarjev, ki pravi, da je bilo v bivši Jugoslaviji vsako leto boljše, ko pa je splošno znano, da je šlo v zadnjem desetletju strmo navzdol, kar je tudi dokazovala enormna inflacija in se je vedelo, da vse drvi v propad.

    • No pa do Titove smrti. 😉

      Hočem samo poudariti, da ni vse vedno trivialno pojasniti. Američani imajo frazo “jumping at conclusions”.

      • 😕
        Pristaši komunizma seveda ne morejo slaviti, njihove žrtve pa z največjim veseljem. Tako da … gospod Igor, jaz bi bil bolj previden z besedami.

        Kot pravi Alfe. Tebi se ne more očitati “jumping at conclusions”. You can’t conclude anything.

        • “Gospod Igor tebi” se sliši kot “druže Tito tebi”. 😉 Ali pa je nedoslednost.

          Med kolegi komentatorji imam raje tikanje in ne potrebujem tituliranja z gospod. A samo med kolegi. Kar pomeni tistimi, ki zmorejo komunicirati brez nesramnosti.

          • Da imam neobičajne asociacije, doživljam kot kompliment. Želim si biti sposoben pogledati na problem še z druge strani, z očmi koga drugega. A tokrat se mi asociacija Berlinskega zidu in Maribora ne zdi niti malo neobičajna. Pač eni protesti proti levi vladi in eni proti desnemu županu.

            Pri definicijah pa res upam, da niso neobičajne. Za matematika to ravno ne bi bil kompliment. 😉

          • Ali pa se vam zdi, da se motim in “You can’t conclude anything” ne ustreza definiciji nesramnosti?

          • P.S. Zdaj se pa opravičujem. Odpravljam se na večerjo. Ostanek dneva je aktualen Đoković, tako da prosim ne razumeti kot nevljudno zavračanje komunikacije, če se oglasim šele čez kakšen dan. 🙂

    • P.S. Enormno inflacijo (več kot 10% mesečno, čisto vsak mesec) smo imeli za časa Peterletove vlade že po osamosvojitvi. V SFR Jugoslaviji smo hiperinflacija rekli inflaciji okoli 20% LETNO. V Sloveniji smo po osamosvojitvi imeli inflacijo en mesec več kot 30%. (Kar na letni ravni znese na tisoče procentov…) Pa bi težko rekli, da je Slovenija po osamosvojitvi začela drveti v propad.

      Ni vedno tako enostavno pojasniti vzrok in posledico. 🙁

      • Ne vem, koliko je znašala takrat mesečna inflacija, toda: konec osemdesetih in začetek devetdesetih (SFRJ!) smo plačo še isti dan pretopili v marke, da je vsaj nekaj ostalo, kajti od tistih dinarjev, ki si jih danes dobil za mesečno plačilo, si lahko jutri kupil bistveno manj.
        Še pomnite, tovariši, kako smo “rezali” 4 ničle (štiri ničle, dojemate!!?) na bankovcih. Pred tem smo seveda vsi bili milijonarji (čeprav se nismo tako počutili). Ne spomnim se več, koliko tisočakov je bilo potrebnih za štruco kruha …

      • Igor Đukanović: “V Sloveniji smo po osamosvojitvi imeli inflacijo en mesec več kot 30%. (Kar na letni ravni znese na tisoče procentov…)”
        ===========

        Če ste vzeli v pomoč za pretiravanje za “enoto” 1000 procentov (navajate “na tisoče” – množina),
        1000 – ednina), sledi, da je “na tisoče” torej najmanj 3000 letno (množina).
        V resnici pa 30% mesečno ni niti za 3 (tri) tisočice (množina) ampak “komaj” za 2 (dvojina) in daleč pod 3 (množina).

        In vi pravite, da ste celo učitelj matematike.
        Bog se usmili naših otrok.

        • Ne tako, ne tako! Kaj pa če gre le za profesorsko taktiko, da preverjajo, ali jim učenci sledijo ali ne (pa tudi: profesorji niso nezmotni, kajne?)? Torej: jaz sem iz mesečne inflacije 30 % naračunala letno 2330 %.

          • Ja, Riki. Vsak mesec po 30% v dvanajstih mesecih ni 360% pač pa pridejo še procenti inflacije na procente inflacije … in se nabere ogromno.

            Izračun je trivialen: 130% se po matematično zapiše 1,3. Dvanajsta potenca 1,3^12 = 23,3 oziroma v odstotkih (pomnoženo s sto) 2330. Od tega odštejemo osnovo 100 in dobimo 2230 odstotno inflacijo na letni ravni. No, dejansko je tisti mesec inflacija bila preko 30%. Tega v SFRJ nismo imeli. A DEMOS-ova vlada je fiksirala tečaj nemške marke, tako da se tega dobro spomnim. In zaslužka, ker smo prodali družinske prihranke in tako v enem mesecu profitirali dovolj, da smo lahko z njimi plačali polog za odkup stanovanja.

          • (Preverjam (ne)usmiljenost profesorja)
            G. Igor, glede na to, da sem (pravilno) izračunala končno ceno po enoletni inflaciji in pozabila odšteti osnovo: se lahko nadejam vsaj kakšne točke ali bo sledil popravni izpit? 🙂

          • Odvisno od tega ali Đoković danes zmaga. 😉

            Hecam se. Ne razumem, kakšen popravni izpit neki. Za potrebe politične debate je vseeno, ali je rezultat 2200 ali 2300%. Itak je že 30% bil približek. 🙂

        • Pa sej to je dost velika inflacija. Tu je Igorjev argument dober. Drugo pa je ali je pomemben in kaj nam pravi. On bi rad povedal, da kominizem zato ni tako slab. To pa lahko argumentira samo nekdo, ki te zaj*.

          • Zdravko, tako si ti interpretiral. Sam pravim le, da sploh ni nujno, da bi se takoj po pravih ukrepih poznali že rezultati. Razumem, če kakšno leto ali dve gre navzdol. A če po četrt stoletja ni pričakovanih rezultatov… Potem je nekaj že v zasnovi bilo krepko narobe! Nisem komentiral kaj in ne delam si utvar, da sam znam ovrednotiti.

    • V Sloveniji je standard danes 4x višji kot v SFRJ. Na ravni SFRJ je današnja Bosna, ki jo je ze prehitela današnja Albanija.

      Da pa bi vsi ljudje v Bosni tak standard začutili pa bi morali spet postaviti diktaturo, strahovlado in vse delavce nabasati v velike kolhoze, zapreti meje, postaviti visoke carine, se prej pa 20% ljudi poslati v Nemčijo delati, da bi devize nosili domov.

      • Kot v SFRJ leta 1963 ali ob razpadu? Nominalno ali realno? In če nominalno, merjeno v kateri valuti? 😉

        Glede Bosne verjamem. Plačujejo abnormalno visoko ceno za za versko masko skritimi nacionalizmi.

  9. Berlinski oz. SFRJ zid je v glavah večine Slovencev ostal.

    Ker je komunizem v Sloveniji avtohton, kot je socializem na desnici avtohton. Slovenija je bajtarsko, provincialna, proletarska dežela siromakov, ki si niti pomisliti ne upajo, da lahko živijo brez F rit zlo ve kleti.

  10. Inflacija v Sloveniji*, povprečje leta: 9,1 % (1997); 7,9 % (1998); 6,1 % (1999); 8,9 % (2000); 8,4 (2001); 7,5 (2002); 5,6 (2003); 3,6 (2004); 2,5 % (2005); 2,5 % (2006); 3,6 (2007); 5,7 (2008); 0,9 % (2009); 1,8% (2010); 1,8% (2011)

    To so vladni podatki iz spletne strani vlade RS.

    • Jaz bi rekel mentalno odrasel. Da so mu zrasli mentalni modrostni zobje.

      Sicer po mojem razumnemu lažje sprejeti oznako, da si “star”, kot v najbolj gledani info oddaji v državi ( 24UR POP TV) kot novinarka poročevalka povedat, da se je Angela Merkel ( ob kadru ko je postavila rožo v špranje preostanka berlinskega zidu) danes prišla poklonit “svojemu otroštvu in mladosti v vzhodni Nemčiji.” 🙁

      Je že bolje biti “mentalno star” kot levičarski trotl!

      • SLOVO OD MLADOSTI

        Dni mojih lepši polovica kmalo,
        mladosti leta! kmalo ste minule;
        rodile vé ste meni cvetja malo,
        še tega rožce so se koj osule,
        le redko upa sonce je sijalo,
        viharjov jeze so pogosto rjule;
        mladost! vender po tvoji temni zarji
        srce bridkó zdihuje, Bog te obvarji!

        Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!
        Veselja dókaj strup njegov je umoril:
        sem zvedel, de vest čisto, dobro djanje
        svet zaničvati se je zagovoril,
        ljubezen zvésto najti, kratke sanje!
        zbežale ste, ko se je dan zazóril.
        Modrost, pravičnost, učenost, device
        brez dot žalváti videl sem samice.

        Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,
        komur sovražna je, zastonj obrača,
        kak veter nje nasproti tému vleče,
        kogar v zibéli vid’la je berača,
        de le petica da ime sloveče,
        de človek toliko velja, kar plača.
        Sem videl čislati le to med nami,
        kar um slepí, z goljfijami, ležámi!

        Te videt, grji videti napake,
        je srcu rane vsekalo krvave;
        mladosti jasnost vender misli take
        si kmalo iz srca spodi in glave,
        gradove svítle zida si v oblake,
        zelene trate stavi si v pušave,
        povsod vesele lučice prižiga
        ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.

        Ne zmisli, de dih prve sapce bóde
        odnesel to, kar misli so stvaríle,
        pozabi koj nesreč prestanih škode,
        in ran, ki so se komej zacelile,
        dokler, de smo brez dna polníli sode;
        ‘zučé nas v starjih letih časov sile.
        Zato, mladost! po tvoji temni zarji
        srce zdihválo bo mi, Bog te obvarji!

        • Temna zarja mladosti.
          Ta pa je globoka. Me zanima a se o tem sploh še kaj učijo v šolah, al je že povsem prevladalo, da je bil pesnik navaden pijanec…

          • Bobu je treba reči bob. Imel je izrazito nezdrav življenjski stil in umrl zelo mlad. A seveda se otroci še danes učijo, da je bil najboljši slovenski pesnik.

            Matematiki imamo še bolj žalostno zgodbo. Velik potencial na področju algebre Galois je umrl kot mladenič v dvoboju…

          • Zdravko, si trezen? Če sam ne zlorabljaš alkohola, res ne vidim razloga, zakaj bi moj pošten komentar dojemal kot strupen.

          • Zdravko, vidim, da je alkohol najpomembnejši dejavnik tveganja za samomor v Sloveniji. Seveda bom na vsakem koraku in povsod zoper zlorabljanje alkohola.

  11. Inflacija v SFRJ: 1974-26%, 1975-25%, 1979-21%, 1980- 30%. 1981-46%,1982-28%, 1983-30, 1984-58%, 1985-74%, 1986-87%,1987-116%,1988-195%,1989-1267%.
    Povzeto iz internetne strani o inflaciji v SFRJ.

  12. Sicer so pa bili dominantni mediji nasploh danes v svojem ” starem dobrem stilu”. Z dogodkom slovesnosti ob 25. obletnici prelomnega trenutka druge polovice 20. stoletja bolj ali manj niso vedeli, kaj početi. Če so že izčrpno poročale vse tiskovne agencije in postaje svobodnega sveta, sicer niso mogli dogodka čisto zamolčati.

    Trojec nacionalke: Ladika, Fijavž, Rebernik očitno ni vedel, kaj bi počel s 25 letnico padca zidu. So pa iz vseh scen, ki so jih predvajali sinoči na nacionalki, uspeli uspešno izrezati simbolno figuro zloma evropskega komunizma – Lecha Walenso ( kdo je že to?), čeprav je ta sedel na častnem mestu neposredno ob Merklovi in Gaucku.

    Izrezali so Walenso podobno, kot so to “legendarno” počeli mediji pod najtršo oblastjo boljševikov ali Stalina osebno. 🙁

  13. Naslov “Ga bo treba podreti znova?” je zavajajoč. Pravilno bi bilo: “Tudi v Sloveniji ga je treba podreti!” Zanimivo je, da gospod Aleš tega ne zapiše, čeprav je kar znan nerdeči pisec. To pripisujem učinku masovnega pranja možganov.

Comments are closed.