Na isti dan, ko je bilo objavljeno, da je slovenski finančni minister Dušan Mramor po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016, smo na tv lahko videli, kako je plačilo maše v slovenskih cerkvah neobdavčeno, prodaja na bazarjih v osnovnih šolah, kjer otroci prodajajo svoje izdelke, pa – obdavčeni. A to ni največja finta dr. Dušana Mramorja.
Medtem ko finančne oblasti v slovenskih cerkvah tolerirajo natančne usmeritve, koliko naj bi znašal prostovoljni prispevek, ki je seveda v nasprotju s plačilom neobdavčen, so se po drugi strani spravile na šole. Namesto da bi v zakonu predvideli, da prodaja na šolskih bazarjih, kjer učenci s prodajo izdelkov zbirajo denar za svoje aktivnosti, ne bi bila obdavčljiva, jim svetujejo, naj to počnejo tako kot cerkve. Še ena birokratska in tudi moralno sporna, ki ni tuja deželi Slovenski. Finančne oblasti evropskega ministra leta dr. Dušana Mramorja tako lepo učijo otroke že od rane mladosti, kako zaobiti davčne obveznosti. Namesto da jih država zanje sploh ne bi predpisala.
V takšnem časovnem kontekstu je dr. Dušan Mramor postal evropski finančni minister leta. To najbrž ne bi postal, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ipd., in kdaj je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, kar je bilo vse najbolj pomembno, da smo znižali javnofinančni primanjkljaj. Če bi se pri The Bankerju malo podučili, bi ugotovili, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov, ki so v najtežjih letih z manj naredili več in tako Mramorju v državni blagajni zvišali davčno osnovo. Res pa je, da je Mramor ustoličil fiskalno pravilo in se nekajkrat postavil po robu kolegom v vladi, ki bi lahko celo porušili pozitivne učinke omenjenih ukrepov in uspehov podjetij, zlasti na tujih trgih. Teh zaslug mu ne smemo odvzeti.
A to ne odtehta največje finte, ki smo je bili deležni lani in ki je delo in lik prav Dušana Mramorja. Da bi razkrili to finto moramo pogledati malce dlje v preteklost in primerjati nekaj ključnih podatkov. Kako je torej Mramor lani delil pogačo od rasti BDP med uslužbence javnega sektorja in zaposlene v zasebnem sektorju, ki predstavljajo večino delovno aktivnega prebivalstva. Največja finta leta 2015 je skrita v razmerju med dogovorom s sindikati javnega sektorja, mini dohodninsko reformo in napovedanim bencinskim centom.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
