G. Novković, Portalplus: Nora država Slovenija

8

Zakaj je ponudniku turističnih zmogljivosti Booking.com kupec kralj, slovenskemu davkoplačevalcu pa uradnik še vedno cesar?

Slovenska javna uprava je pogosto še vedno fevdalna. Cesarska. Z davkoplačevalci ravnajo, kot da smo nekakšni “davkotlačevalci”. Popolnoma nasprotno kot v večini gospodarskih družb, kjer so seveda zelo odvisni od svojih kupcev. Če z njimi ne bodo ravnali korektno, bodo odšli h konkurenci. Državni birokrati te bojazni nimajo, zato se nekateri na davkoplačevalca neredko požvižgajo. Kako se to zgodi v praksi, priča druga zgodba. Najprej pa prva zgodba, ki bi morala biti vsem vzor, kako ravnati s svojo stranko.

Prva zgodba: Booking.com

Pred prvomajskimi prazniki sem na portalu Booking.com poiskal primeren apartma za družinski oddih na hrvaški obali in ga rezerviral. Dve nočitvi za 77 evrov. Že po nekaj minutah sem prejel klic lastnice apartmaja, ki se je opravičila, rekoč: “Zjutraj sem dobila rezervacijo drugih gostov, a je nisem takoj vnesla v sistem Booking.com. Prosim vas, če lahko odpovete rezervacijo, jaz pa vam bom poskušala najti apartma v soseščini.” Čez nekaj ur se je res javila in mi ponudila apartma, sicer za 90 evrov. Zaradi 13 evrov razlike se nisem hotel razburjati in sem ponudbo sprejel.

V sistemu Booking.com sem nato odpovedal rezervacijo. Da ne bi plačal polovice zneska, pa sem vpisal še opombo, da sem to storil zaradi takšne želje lastnice apartmaja.

Naslednji dan, manj kot 24 ur po vpisu opombe, sem prejel klic iz službe Booking.com za kupce. Vprašali so me, kaj se je zgodilo. Po mojem odgovoru so mi prijazno razložili, da lastnica apartmaja ne bi smela tako ravnati, temveč bi morala zamenjavo urediti z Booking.com. In sicer tako, da bi meni ponudili vsaj enakovreden ali boljši apartma za isto ceno, torej 77 evrov.
Ker se, po domače povedano, nisem hotel zapenjati zaradi 13 evrov, sem dejal, da bom kar sprejel ponujeni apartma za 90 evrov. A uslužbenka Booking.com na drugi strani telefonske linije ni prenehala biti moja odvetnica. Dejala mi je, da je to možno, hkrati pa po predložitvi računa ponudila povrnitev 13 evrov s strani Booking.com. Da le ne bi bil oškodovan.

To sem po vrnitvi z dopusta tudi storil. Booking.com mi je v treh dneh na moj bančni račun nakazal 13 evrov.

Druga zgodba: notar in sodišče

Živim v hiši, do katere vodi približno 100 metrov dolga cesta. Ta je razdeljena na več parcel, solastnikov pa je tudi več. Mislil sem, da je bilo ob nakupu zemljišča leta 2004 vse pravilno vneseno v zemljiško knjigo, saj sva s partnerko prejela tudi sklep o vpisu v zemljiško knjigo. No, glede na vse peripetije z davkom na nepremičnine, sem lani jeseni prek interneta preveril v zemljiški knjigi, če to drži.

A glej ga zlomka, v izpisku iz zemljiške knjige ene od parcel, najinih 2/8 lastništva ni bilo. Še več, pozneje sem opazil, da sta bili celo pripisani drugemu solastniku, povsem v nasprotju s pogodbo.

Poiskal sem pogodbo, uredil vse z drugim solastnikom, ki je takoj razumel situacijo, in se napotil k notarju Vojku Pintarju, ki je zadevo urejal že leta 2004. Prevzel in pregledal je primer in me čez nekaj dni poklical.

Ko sem vstopil v pisarno, mi je najprej pokazal nov sklep o vpisu v zemljiško knjigo in mi dejal, da je zadevo uredil. Vprašal sem ga, kaj se je pravzaprav zgodilo. Dejal je, malce v šali, da sva bila s partnerko med izbrisanimi. Da povsem točno ne ve, kaj se je zgodilo, a sodeč po izpisih iz zemljiške knjige je referent na sodišču leta 2004 storil napako pri vpisu v zemljiško knjigo.

Zraven je povsem hladno pridal, da sem dolžan 5 evrov takse za nov vpis v zemljiško knjigo. Pozor: prvič je bila taksa že plačana pri predlogu za vpis v zemljiško knjigo leta 2004!

Ker sem slutil, kako se bo pogovor odvijal naprej, sem ga vprašal, ali sem kaj dolžan tudi njemu. Mirno je pritrdil, da sem njemu dolžan 46 evrov.

Več lahko preberete na Portalplus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Problem je, ker država svojih napak ne odpravi na svoj račun, ker je takšna zakonodaja, da ni oprosiitve takse, če gre za odpravo napak, ki bi jih bilo potrebno ugotoviti vsaj z uradnim zaznamkom.

    Če je napako storil notar, bi moral storitev v zvezi s popravkom opraviti brezplačno.

    Izostriti bi morali odnos do pravičnosti in poštenosti.

    Človek upravičeno pričakuje, da bi vsaka dejavnost izdelal seznam spremenjenega obnašanja, ki bi pomagal krepiti resnicoljubje, pravičnost, poštenost in odgovornost.

    Najprej bi se to moralo zgoditi v politiki, pravosodju, medijih, izobraževanju, upravi…

    Ljudje bi zali to ceniti. In vsem bi bilo v veliko pomoč. Ne bi se več izgovarjali, da ne vemo kako se stvari streže. Odnosi bi se uredili. Videli bi pred seboj svetlobo.

    Kdo bo prvi?!!!

    Čestitke avtorju za aktualen članek!

  2. Izdelajmo in uresničimo seznam vrednotnih življenjskih korakov za naš duhovni in materialni napredek!

    Tudi v vsakem inovacijskem postopku, ki privede do inovacijskega dosežka, mora biti izdelan in uresničen takšen seznam!!!

  3. Potrebni so nam dobri vzgledi. Včerajšnji neudeležba predsednika države na Poljskem, ki je bil posvečen civilizacijski osvoboditvi Evrope pred totalitarizmi, je velik državniški madež, ki meče slabo luč na Slovenijo in njena prizadevanja, da se osvobodi totalitarizmov in proslavi svojo samostojnost.

    Izgovor z Bosno je laž, saj bi bil enodnevni obisk v Bosni dovolj in ne bi bila naša pomoč Bosni z ničemer prikrajšana.

  4. Dokler bodo politiki selekcionirali vrednote in upoštevali le tiste, ki so njim v korist, ne pa skupnemu dobremu, ne bo pravega vrednotnega napredka.

  5. Od političnih strank pričakujemo natančen rokovni seznam ukrepov, ki bodo zagotovili, da se bo uresničila prijazna državna uprava in pravosodje. Ki bo dokazovala, da služi ljudem, ne pa sebi ali določenim skupinam.

  6. Od slovenskega pravosodja pričakujemo, da bo jasno obsodilo in preganjalo sleherno obliko totalitarizma in nepravičnosti.

    Dokler bo takšno vodstvo slovenskega pravosodja, z izjemo ustavnega sodišča, tega ne moremo pričakovati.

  7. Kadar gre za oblast nisi več kupec. Tu bi morali delati razliko. Kadar gre za oblast takrat je v Sloveniji vse drugače.
    Ko sem nekoč prodajal stari avto pri Renaultu, mi je tamkajšnji agent napisal pogodbi in me poslal k notarju overit podpis. Bilo mi je čudno, ampak sem šel, overil podpis, plačal in mu prinesel pogodbi nazaj. In glej ga zlomka, on vzame neoverjeno kopijo, overjeno pa da meni. Baraba (slovenska), overitve ni potreboval, le ker mi je lahko škodoval, mi pač je. Priložnost kako nekomu narediti škodo ne da bi bil kaj kriv. Pa čeprav nekaj €. Bedno.

  8. Dodam svežo izkušnjo, ki mi je danes dvignila pritisk takoj po poštarjevem odhodu: prinesel je obvestilo centra za socialno delo, v njem pa kopijo dokumenta, ki so ga posredovali na odločanje Ministrstvu za “družino in ostale zadeve”. Gre za reševanje naše pritožbe na odločbo o štipendiji, ki je bila dodeljena hčeri, v njej pa niso upoštevali predvidenega dodatka za (po domače) deficitarni poklic. Vse lepo in prav. Tako se dela – razen: pritožbo sem oddala v začetku novembra 2013!!! In vmes preverjala, kako je s tem (in vsakokrat dobila odgovor: “To urejamo” oz. “Smo poslali v Ljubljano”).

    Mogoče jih je vendarle moje “nadlegovanje” spodbudilo, da “se me rešijo”? Namreč: konec prejšnjega tedna sem jih ponovno o tem povprašala, ko smo od njih dobili neko drugo pismo, v katerem nas obveščajo, da je bila naša pritožba na odločbo o višini otr. dodatka upravičena in dohodkovni razred ustrezno popravljen. Mimogrede: pritožbo sem vložila 5. septembra leta 2012. Nisem se zmotila v tipkanju: leta 2012.
    V tistem letu (uvedba »Svetlikovega zakona«, čakanje na odločbo 8 mesecev) so nam namreč izračunali in za 8 mesecev izplačali nižji otr. dodatek, kot bi ga “po predpisih” morali. Nič posebnega pač (za uradnike – ne pa zame!): vsak mesec po 195,91 EUR manj. Kako fino bi bilo, če upravičenci ne bi preverjali dela birokratov. Ops! – oprostite: oni so strokovni delavci na centru in mirno razložijo: »Tako je vrgel računalnik ven.« Čas, ki ga potrebujem za nadziranje njihovega dela, bi z veseljem in veliko potrebo uporabila za druga nujna opravila! Tudi napisane pravice si je treba »izboriti« – niso samoumevne. Je res potrebno tako???

Comments are closed.