G. Novković, Portal plus: Odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič

3

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

dovolite mi, da na vas naslovim to javno pismo kot nekdo, ki je v zadnjih letih pogosto aktivno sodeloval pri pripravi predlogov za izboljšanje razmer v izobraževanju, in hkrati kot nekdo, ki pozorno spremlja številne afere v visokem šolstvu. Žal ti predlogi s strani vladajočih niso bili uslišani, čeprav je bil njihov namen dobronameren: izboljšati kakovost (javnega) šolstva, preprečiti finančne in druge anomalije, bistveno zmanjšati strukturno brezposelnost mladih, izboljšati učinkovitost in smotrnost javnega izobraževanja … Pri tem pa imeti pred očmi tiste, ki jim je izobraževanje namenjeno, predvsem mlade generacije.

Žal ugotavljam, da se v več kot treh letih ni premaknilo veliko na bolje. Bojim se, da se sodeč po načrtih vašega ministrstva tudi v prihodnje ne bo. Da bi bolje razumeli, o čem govorim, mi dovolite, da vam opišem štiri anekdote iz zadnjih let.

1. V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 sem bil predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanjih o socialnem sporazumu za javni sektor. Takrat smo predlagali poglobljeno, mednarodno primerljivo analizo našega javnega sektorja. S tem bi vsi dobili jasno sliko, kje je mogoče izboljšati naše javne storitve, kje jih optimizirati, kje mogoče več vložiti vanje. Žal s strani sindikatov to ni bilo sprejeto, čeprav je takratni minister za notranje zadeve (tudi javno upravo) Gregor Virant kazal naklonjenost predlogu. Toda najmočnejši sindikalist v državi ga je v nekem trenutku presekal z besedami: “Ali boste odpuščali vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili zaradi Janševega zakona o drugem otroku v vrtcu?” To je bila prefinjena taktična izjava. Drugi sindikalist je bil bolj direkten: “Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!”

Pogajanja za socialni sporazum so takrat propadla. Poglobljene in mednarodno primerljive analize javnega sektorja, kot je bila zamišljena in predlagana takrat, nimamo še danes. Ne v javnem sektorju ne izobraževanju ne v zdravstvu ne …

2. Po propadu pogajanj o socialnem sporazumu smo skupaj z zavezniki najprej predlagali omenjeno analizo vsaj v zdravstvu. Da bodo bralci razumeli, kaj bi ta analiza prinesla: med drugim bi se spustila tako globoko, da bi pristojni dobil uvid, ali kupujejo zdravila po primerni ceni. Pa spet ni bilo politične volje. Tudi te analize nimamo do danes. Sem pa takrat ugotovil, da za izobraževanje glede na naš BDP v Sloveniji dajemo bistveno več kot za zdravstvo, če se primerjamo z drugimi članicami EU. Zato sem tiste, ki so imeli več izkušenj in informacij, vprašal, zakaj smo predlagali najprej takšno analizo v zdravstvu, ne pa v izobraževanju. Odgovor je bil kratek in jedrnat: “Že s predlogom za zdravstvo imamo težave pri realizaciji. Pri izobraževanju nimamo nikakršnih možnosti.” Nekdo je močno pazil na status quo.

3. Leta 2013 sem prvič bral tudi nacionalni reformni program, ki je bil namenjen Bruslju. Ministrstvo za izobraževanje se je v njem pohvalilo, da smo med članicami EU z največ diplomanti na število prebivalcev. V istem dokumentu je ministrstvo za delo te iste vlade zapisalo grenko resnico, da smo imeli izjemno veliko strukturno brezposelnost med mladimi. Samo nekaj mesecev za tem je bila v časopisju objavljena kratka novička, da je ministrstvo za izobraževanje spet dalo zeleno luč – za več vpisnih mest v humanističnih programih. Mnogim mladim smo vnovič dali lažno upanje, da bodo po šolanju dobili tudi zaposlitev.

4. V drugi polovici lanskega leta je Mednarodni denarni sklad za ministrstvo za finance pripravljal študijo. Še preden je bila objavljena, so že letele kritike na ministrstvo, češ da naroča drago študijo. Ko je bila ta objavljena, smo na 14. strani tega poročila lahko prebrali frapanten podatek, da se je v obdobju 2000-2012 število študentov v Sloveniji povečal o za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke!

Afere v visokem šolstvu v zadnjih letih ne presenečajo. Znani slovenski režiser Dušan Jovanović je pred dnevi v oddaji Panoptikum zelo preprosto razložil, zakaj so številni v kulturi in tudi mnogi v izobraževanju v slabem eksistenčnem položaju: “Pred 25 leti sem lahko pogledal vse gledališke predstave v Sloveniji vsaj enkrat. Danes kaj takšnega zaradi super produkcije, ki jo večinoma financira država, niti približno ni več mogoče. Tako kot v visokem šolstvu, ko smo na široko odprli vrata študentom, je bila tudi super produkcija v kulturi politična odločitev.” Z drugimi besedami: država daje več, zaradi super produkcije in ogromnega števila izvajalcev in programov pa denarja zmanjka. Preprosta matematika, ki jo razumejo že osnovnošolci.

Zato je neverjetno, kako mnogi ugledni profesorji, v nasprotju s sporočilom predsednika vlade, nenehno samo jamrajo po medijih, da je denarja premalo. In to kljub temu, da dajemo za izobraževanje bistveno več kot v povprečju glede na BDP druge članice EU. In kljub temu, da so se nekateri, zlasti vodilni, med njimi na nepregleden, zakonsko sporen, davčno sporen in organizacijsko sporen način financirali dodatno s tržnimi projekti, prek fakultete ali kot s. p.-ji, uporabljajoč pri tem znamko fakultet, katerih osnovno delovanje plačujemo mi vsi.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. Skrajni čas, da gospodarstvo, oblasti,ministrici in vladi jasno pove, da slovensko šolstvo, predvsem visoko, in raziskovalno razvojne inštitucije ne dajejo podlage državi za doseganje rezultatov, ki se praviloma odražajo v konkurenčnem gospodarstvu s povprečno visoko dodano vrednostjo na zaposlenega.
    Ali bodo desne stranke, ki pravilno pravijo, da jim je temelj države uspešno konkurenčno gospodarstvo za razvoj demokratične države, to “pismo ministrici” javno podprle in eventulano dopolnile?
    P.s.:
    Kaj so temelji razvoja dežele?
    DELO – SP – Prejeli smo; 29. November 2014-12-13

    Ob zadnjem nemškem obisku na najvišjem državnem nivoju te dni v Sloveniji je bila zelo aktualna okrogla miza, na ogled vsej javnosti, kjer sta bila tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Nemška podjetnica in predstavnica Bavarske je na vprašanje, kaj je omogočilo razvoj Bavarske, da je iz zelene predvsem kmetijske dežele postala visoko razvita tehnološka dežela najvišjega ranga z razvitim gospodarstvom in podjetji, svetovnimi nosilci razvoja, odgovorila, da so bili najpomembnejši trije temelji.

    Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
    Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
    Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.

    Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom.

    V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.«

    Kaj pa če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja?
    Ali so proizvajalci znanja, univerze,visoko šolstvo, inštituti »prodajali« vladam, prebivalstvu neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja?
    Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske?
    Kaj so torej lahko temelji razvoja?

    Franc Mihič Ribnica

    DNEVNIK, 1. December 2014-12-13
    http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/kaj-so-temelji-razvoja-dezele

    • Ali bodo desne stranke, ki pravilno pravijo, da jim je temelj države uspešno konkurenčno gospodarstvo za razvoj demokratične države, to “pismo ministrici” javno podprle in ga s svojimi pogledi za rešitve tudi dopolnile?

  2. Vprašanja za premiera dr. Mira Cerarja

    Uredništvo NOVE. 24 TV je na spletu pozvalo, da jim za njenega bodočega gosta na njeni TV premiera dr. Mira Cerarja državljani pošljemo vprašanja. Za premiera dr. Cerarja sem uredništvu posredoval sledeča vprašanja:

    Kdaj bo dr. Cerar storil, da bo izpolnil volivcem ustavno pravico do demokratičnega volilnega sistema, saj čisti “partijski” proporcionalen volilni sistem ni ustrezen ustavi, ker odreka volivcu pravico izbire kandidata, kateremu bi volivec podelil svoj mandat za oblast?

    Ali ni ravno sedanji volilni sistem tisti, ki omogoča negativno selekcijo in osebno neodgovornost, kar duši razvoj demokracije in blagostanja?

    Kdaj bo premier poskrbel, z ustrezno zakonodajo in nadzor, da delodajalcem ne bodo več kršene ustavne lastninske in druge pravice, da bomo pred zakonom vsi enaki?

    Kdaj bo s pomočjo pravne države saniral in sankcioniral “divjo privatizacijo in tajkunizacijo”, ko smo običajni državljani zopet postali, s pomočjo politike in njenih zakonov, drugo razredni državljani, saj pri lastninjenju skupne družbene lastnine po zakonu nismo bili enakopravni in nam je kratena pravica do enakopravne ekonomske svobode?

    Kako se uresničujejo cilji in strategija pametne specializacije države, ki je vodilo razvoja države in smo jo posredovali tudi evropski Komisiji?

    Kdaj in za koliko se je ali se bo povečala povprečna dodana vrednost na zaposlenega, k čemer največ prispevajo inštitucije raziskave in razvoj, saj je samo povečana povprečna dodana vrednost na zaposlenega edina realna in poštena osnova za porabo v državi in zmanjševanje dolga na prebivalca?

    Kdaj se bomo prenehali zadolževati in enormno obremenjevati zanamce?

    Kaj meni o spravi, oz. državljanski vojni med okupacijo in po njej in njenih rezultatih za narod in stanje človekovih pravic ?

    V državljanski vojni so namreč le začetniki državljanske vojne, to je zagovorniki in nasprotniki revolucije, to je revolucionarji in proti revolucionarji, ni pa izdajalcev naroda.

    Lep pozdrav

    Franc Mihič, Ribnica
    16.03.2016

    P.s.:

    Kaj pa premier dr. Miro Cerar menite o tem?
    Hitlerju je uspelo rešiti Evropo?!
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/180148/hitlerju-je-uspelo-resiti-evropo

Comments are closed.