Poslanec Združene levice Luka Mesec je v začetku januarja na javni tribuni proti privatizaciji državnega premoženja v Cankarjevem domu, z beležnico v roki, navajal podatke in prepričeval javnost proti privatizaciji. Primerjava z dejstvi kaže, da v njegovih besedah komaj najdemo kak kanček resnice.
1. O krivdi državnih in drugih bank
Luka Mesec: “Državne banke niso ustvarile toliko izgube, ker so bile v državni lasti, ampak zaradi drugih razlogov. Prvi razlog je, da so jih med letoma 2005 in 2008 načrtno usmerjali v to, da so ustvarjale tajkune, namesto da bi ustvarjale delovna mesta. V tem času so tudi odstranili kapitalske kontrole, da so se lahko neomejeno zadolževale na odprtem evrskem trgu. Tretji razlog pa je, da so spodbujale naš mehurček v gradbenem sektorju. Zato so se banke zadolžile, ne pa zato, ker so državne. Izgube so proizvajale vse banke, v domači ali tuji lasti.”
a. Poslovni rezultati bank. V zadnjih devetih letih so banke v tuji lasti ustvarile 200 milijonov evrov dobička, domače pa 3,2 milijarde evrov izgube. Pri čemer so pravila Banke Slovenije, za katere se strinjam, da so upravičeno predmet kritike, veljala za vse banke. Politike Banke Slovenije so bile deležne tudi tuje banke. Kako gresta ti dve dejstvi skupaj z navedbami Luka Meseca?
b. Tajkunski krediti in državne banke. Njegova trditev, da so domače in tuje banke ravnale enako, ne zdrži preproste presoje. Na evrskem trgu so banke res pridobile poceni vire, vendar to ni bila glavna težava. Problem je, da predvsem državne banke denarja niso pravilno alocirale v gospodarstvu. Nihče jih ni prisilil k zadolževanju. Obstaja pa velik sum, da so delile tajkunske kredite prav zato, ker so bile državne. Ker jih je upravljala politika. Zakaj sicer ni bilo takšnih posojil v tujih bankah, ki se morajo strogo držati ekonomskih meril? Tam, kjer imate državno banko, politiko in s politiko tesno povezane pripadnike gospodarske elite, je največ možnosti, da bo nastal kupleraj na račun davkoplačevalcev in tudi delavcev.
c. Zaposlovanje v bankah. Res je, da so tudi tuje banke imele v izgubo v letih 2012 in 2013. Toda njihova izguba v teh dveh letih je bila v mnogočem posledica napačnega odziva Slovenije na krizo in s tem slabših gospodarskih razmer v Sloveniji. Poleg tega pa jih davkoplačevalcem ni bilo potrebno dokapitalizirati. To je ključna razlika. Tuje banke so ob tem v Sloveniji v letu 2014 zaposlovale 10 odstotkov več uslužbencev kot v letu 2005, domače banke so jih odpustile 8 odstotkov.
2. O dobičkih in izgubah državnih podjetij
Luka Mesec: “Podatki, ki jih imam jaz, so drugačni (odgovor predsedniku GZS Samu Hribarju Miliču na javni tribuni, op. a.). V letu 2013 so podjetja v državni lasti ustvarila 393 milijonov evrov dobička. Četrtina se je stekla v proračun, ostalo v investicije. Očitno se bova morala po okrogli mizi pogovoriti.”
a. Poslovni rezultat leta 2013. Državna podjetja, brez finančnega sektorja, ki so poslovala z dobičkom, so po uradnih podatkih Ajpesa v letu 2013 ustvarila 620 milijonov evrov dobička. Tista, ki so poslovala z izgubo, so ustvarila 770 milijonov evrov izgube. Kot celota so državna podjetja tako ustvarila 140 milijonov evrov neto izgube. Pri tem je upoštevanih več kot 600 državnih podjetij, ki so v neposredni lasti države, SDH, DSU, KAD, Modre Zavarovalnice, občin, bank in vse medsebojne navzkrižne primerjave med podjetji.
b. Kaj je dobičkonosni vir? Na podlagi kakšnih podatkov je Luka Mesec na javni tribuni dokazoval nasprotno, kot pa jasno kažejo uradni in javni podatki, ni jasno. Ni namreč navedel svojega vira. Predlagam, da nam zaupa, od kod mu podatki, in to javno pove. Ne v gostilni in ob gostilniških debatah.
3. O plusih in minusih privatizacije
Luka Mesec: “Če prodamo 15 podjetij, ki so na seznamu, bi v državnem proračunu zbrali eno milijardo evrov. Dolga je kar 28 mrd EUR. Lahko dolg zmanjšamo na 27 milijard evrov. Koliko nam bo to pomagalo, si sliko ustvarite sami. Če prodamo vse državno premoženje, vključno z infrastrukturo, avtocestami, železnico, Luko Koper, potem morda zberemo po optimističnem scenariju deset milijard evrov, ampak nam še vedno ostane 18 milijard evrov dolga. Na vprašanje, kaj bomo prodali potem, vam jaz ne znam odgovoriti.”
a. Moč države in anomalije. Samo tisti, ki se ne spoznajo dobro na ekonomijo, lahko tako primerjajo tovrstne podatke. Tudi sam se strinjam, da privatizacija vsega ni smiselna. Navsezadnje imajo vse članice EU kaj v svoji lasti. Zato ni cilj prodati vse, temveč zmanjšati vlogo in vpliv slovenske države v gospodarstvu, ker je ta prevelika. Slovenija je med tistimi evropskimi državami, kjer ima država izjemno velik lastniški vpliv na gospodarstvo. To pa povzroča številne anomalije, med njimi tiste, ki jih omenjam v prvi točki (o bankah).
b. Ena milijarda ni malo. Poleg tega tudi ena milijarda evrov izkupička od prodaje 15 podjetij ni niti najmanj zanemarljiva, če vemo, da v Sloveniji na škrge sestavljamo proračun za leto 2015, s ciljem, da bomo dosegli manj kot triodstotni proračunski primanjkljaj in se s tem izognili hujšim časom.
c. Ne le denar, razvoj je ključen. Navsezadnje pa privatizacija ni kratkoročna, temveč dolgoročna poteza. Edini narodnogospodarski cilj ne more in ne sme biti izkupiček, čeprav je ta med najbolj pomembnimi, pogosto tudi upravičeno zelo pomemben. Pač pa mora biti cilj privatizacije predvsem pridobitev novih znanj in bolje plačanih delovnih mest, razdolžitev podjetij … Takšna podjetja ne bodo več breme za državni proračun. Prodaja zasebnemu kapitalu bi prinesla hitrejšo gospodarsko rast, zato bi se preostanek dolga relativno, glede na BDP, hitreje zniževal. Ne smemo gledati samo absolutne ravni dolga. Dolg je potrebno gledati relativno (glede na BDP). S prodajo državnih podjetij lahko hitreje dosežemo višji potencialni BDP.
d. Država ni vsemogočna. Seveda vse to ob pogoju, da je privatizacija strokovna in pregledna. Že po zdravi kmečki pameti je jasno, da so v globalni ekonomiji v številnih panogah znanje, kadri in razvoj osredotočeni v tržnih nišah in jih obvladujejo ključna podjetja in z njimi povezane strokovne ustanove. Država, ki ima toliko različnih podjetij v svoji lasti in toliko bank v državni lasti, ne more več resno konkurirati.
Več lahko preberete na Portal plus.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
