V zadnjih dneh nas skoraj celotna javnost pripravlja na ta konec tedna. In kaj bo tako drugače? Veseli december bo v polnem zagonu. Samo še teden dni do počitnic. Če bi še sneg pobelil našo prelepo deželico, bo idila popolna …
Ampak če damo veseli december na stran, bo to konec tedna, ko bomo po zelo dolgem času imeli v kozarcu pred sabo nalito čisto vino (četudi kuhano). Objavljeni bodo podatki o dejanski luknji v naših bankah. Od najbolj optimistične variante, po kateri naj bi bila globoka “le” okoli dobre milijarde, do najbolj črne, po kateri bi lahko bila globoka tudi v razponu letnega proračuna, torej okoli 8 milijard, je razlika ogromna. Ne glede na vse, luknja v bankah zagotovo je. In končno bo tudi znano, kako je globoka. V vsakem primeru bo velika, sploh če upoštevamo še vse dokapitalizacije, ki so že bile izvedene, na kar se v sedanji razpravi kar pozablja.
Ključen pa bo predvsem ponedeljek, 16. decembra. Kajti takrat bomo zares videli, ali bodo predstavniki naše države po nekaj prespanih nočeh le leporečili ali pa bodo zastavili jasne ukrepe in zaveze, da se kaj podobnega v bodoče prepreči, odgovorne za nastalo luknjo najde ter od njih terja povračilo vsaj dela nastalih stroškov. Če se to ne bo zgodilo in se bodo postopki zoper njih že takoj na začetku začeli zavlačevati, starati, padati na proceduralnih napakah, bo pri večini ljudi za vedno ostal vtis, da je šlo preprosto za krajo tistih, ki so bili ob pravem času pri koritu. Zapitek pa bomo žal plačali vsi državljani prek nižjih porodniških nadomestil, otroških dodatkov, pokojnin, plač, slabših zdravil in prek davka na dodano vrednost, ko kupimo kruh in mleko.
A vendar je treba še prav posebej paziti, da se vsesplošne histerije pred objavo rezultatov ne podpihuje. Zaradi nekaterih nedavnih objav v medijih me je celo moj oče spraševal, kaj storiti s privarčevanimi sredstvi, ki jih ima na vezani vlogi v banki. Seveda mu nisem mogel priporočiti nakupa zlatih palic, sefa ter zavarovanja enega in drugega. Prenesti denar na banko v tujino je prav tako lahko vprašljivo, sploh pa se za manjše zneske niti ne izplača. Zato je še vedno edina razumljiva odločitev, da vloge večine državljanov, ki ne presegajo neke razumne meje, ostanejo na bankah.
Zakaj? Zagotovo ne zato, ker bi bile naše banke tako odlične, vendar se moramo zavedati nekaterih dejstev. Gospodarstvo, še zlasti pa finance, deluje po principu predvidevanj. Povedano preprosto, za nemški avto pač vsi pričakujemo, da se ne bo pokvaril. Zato lahko ima tudi višjo ceno oziroma bolj ugledno blagovno znamko, kar je recimo enako bonitetni oceni države. Vsi recimo pričakujemo, da bo nemško gospodarstvo delovalo dobro in raslo naprej. Zato se nemška vlada pač lahko zadolžuje po praktično nični obrestni meri, Slovenija pa po ca. 5-odstotni. Razliko seveda plačamo državljani oziroma jo bodo v največji meri naši otroci, ki jih bodo obresti za današnje kredite davile, ko bodo odrasli. Skratka, splošno vznemirjenje, češ da je treba dvigniti depozite iz bank, še zlasti iz NLB in NKBM, deluje natančno v nasprotno smer, kot bi si najbrž želela večina državljanov.
Panika nič ne pomaga. Konec tedna bo prinesel le natančno številko: za koliko so nas v preteklosti oškodovali. Če poenostavimo, gre za enak proces kot takrat, ko gremo po nesreči z avtom k cenilcu škode. Meni je sicer lahko moj poškodovani avto veliko bolj pri srcu in zato vreden veliko več, ker mi ga je recimo za diploma kupila mama. A vendar bo cenilec dal oceno škode na podlagi svojih kriterijev in ne glede na moje želje in preference bo njegova obveljala. In popolnoma jasno je, da je avto treba čim prej popraviti, zato nima smisla biti jezen na cenilca, ki nam je samo povedal, kolikšna je škoda, ali celo na mehanika, ki bo avto spravil nazaj v vozno stanje in zato zaračunal neko ceno.
V primeru slovenskih bank je enako. Čakamo na poročilo cenilca škode! Nekoliko neprijetno je le, da Evropska unija našim domačim cenilcem ni zaupala in so zato cenitev morali opraviti tujci. Če to povežete s prejšnjim odstavkom, o pričakovanjih v financah, vam veliko pove o dejanski suverenosti Slovenije danes, a to je že druga zgodba.
Več: Večer
