… in zadušena svoboda misliti drugače
Staro biblično pravilo, da prerok ni sprejet v domačem kraju, v svoji rodbini in celo svoji domovini, ni bilo napisano zastonj. Obstaja kar precej slovenskih ustvarjalcev, ki so v svetovnem merilu vrhunski, vendar so (bili) doma zavrženi in prezirani. In tako lahko izpostavimo še en biblični rek in sicer iz knjige psalmov: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.«
Očitno se je v klub zavrženih že zdavnaj vpisal tudi Jože Možina. Že takrat, ko je s svojo dokumentarno oddajo »Zamolčani – moč preživetja« dregnil v kačje gnezdo, je bilo jasno, da je za slovensko postkomunistično nomenklaturo postal persona non grata. V zadnjem času pa še posebej, ker je tudi najvidnejši obraz Civilne družbe za pravično Slovenijo. Ki je (post)komunistično orientirani Slovenci pač ne prenesejo. Ker ni »naša«.
Nič presenetljivega ni, da je Možinov dokumentarni film o misijonarju Pedru Opeki doživljal usodo bibličnih prerokov. V tujini večkrat nagrajen, v Sloveniji pa – prezrt. Na filmskem festivalu v Portorožu so ocenjevalci nad njim vihali nosove in zavijali z očmi, češ le kaj je treba delat reklamo nekemu katoliškemu kleriku. Pa čeprav je slednji pred kratkim, ko je bil na obisku v Sloveniji, napolnil kar nekaj dvoran, tako da so celo pregovorno proticerkveno usmerjeni mediji sprva onemeli od presenečenja.
In kaj sedaj? Upravni odbor, ki podeljuje nagrade Prešernovega sklada, se je odločil nagraditi Jožeta Možino. Komisija za scensko umetnost, ki Možine ni predlagala, je seveda odstopila. Iz protesta kajpak. Ker je upravni odbor povsem povozil mnenje stroke. Toda ali se ni nekaj podobnega zgodilo že pred štirinajstimi leti? Spomnimo: prejemnik Prešernove nagrade je bil tedaj jezuit pater Marko Ivan Rupnik, znan tudi kot umetniški ustvarjalec številnih mozaičnih poslikav. Takrat je Prešernovo nagrado, kot je znano, odklonila Svetlana Makarovič. Zaradi Rupnika, se razume. In seveda ji je velik del javnosti ploskal, ker je demonstrativno pokazala hohštaplerjem iz odbora, ki je podeljeval nagrade, da se tako pač ne dela. Formalno gledano naj Rupnik ne bi smel dobiti nagrade, ker se stroka pač ni tako odločila. No, vprašanje je le, kdo v Sloveniji predstavlja »stroko«?
Več lahko preberete v Demokraciji.
