G. Blažič, Demokracija: Sova z novim direktorjem po poteh Udbe?

6
295

Prejšnji teden je vlada Mira Cerarja brez večjega hrupa in tako rekoč na vrat na nos razrešila direktorja Sove Staneta Štembergerja, na njegovo mesto pa je imenovan Andrej Oček.

Kot je poročal Požareport, je bila zamenjava opravljena tako rekoč brez napovedi, saj omenjena kadrovska poteza sploh ni bila na dnevnem redu seje vlade. Prav tako ji ni nasprotoval nihče od koalicijskih partnerjev in tudi nihče od ministrov – navsezadnje gre za potezo v neposredni pristojnosti predsednika vlade. Slovenska obveščevalno varnostna agencija, krajše Sova, je tako v zadnjih štirih letih dobila že četrtega direktorja. Potem ko je Pahorjeva vlada leta 2010 razrešila Andreja Rupnika (slednji je nasledil diplomata Matjaža Šinkovca), je na to mesto nastavila razvpitega Sebastjana Selana, ki je nato odšel v gospodarstvo, za Selanovega namestnika pa že omenjenega Štembergerja. Selan se je sicer ob prvi razpravi o arhivskem zakonu odlikoval kot zagovornik vladne novele arhivskega zakona, s katerim je hotel zapreti arhive Udbe. Druga Janševa vlada je na funkcijo direktorja Sove imenovala Damirja Črnčeca, marca lani pa ga je že pod vlado Alenke Bratušek nasledil že omenjeni Štemberger. Slednji naj bi bil sicer povezan s Petanovim »imperijem« DZS, zato je o Štembergerju precej naklonjeno poročal časopis Dnevnik.

A kot kaže, razlog za razrešitev ni zgolj v tem, da se je želel Cerar (oz. njegovi botri) maščevati nesojenemu notranjemu ministru Bojanu Dobovšku, ki je tudi izstopil iz SMC (slednji javnomnenjske ankete v zadnjem času kažejo velik padec). Štemberger je namreč Dobovškov svak. Toda bolj zanimiva je izbira novega direktorja Sove, ki, mimogrede, najverjetneje sploh ni bil zakonito imenovan, saj je potrebno imeti najmanj deset let delovnih izkušenj (oz. sedem let, če ima magisterij). Novi direktor Andrej Oček je na FDV diplomiral pred petimi (!) leti, pred dvema letoma pa je na isti fakulteti zagovarjal magistrsko nalogo, ki se nanaša o katoliško Cerkev, pedofilijo in molk. Magistrsko delo (upajmo, da je bolj pristno od tistega, ki ga je bojda uspešno zagovarjala Alenka Bratušek) nosi naslov »Dogovor o zamolčanju. Sociološki pogled na deviantne pojave v katoliški cerkvi«, mentor je bil Zoran Kanduč, somentor pa Marjan Smrke. Slednji je sicer sociolog religije in naslednik razvpitega Zdenka Roterja, ki je po drugi svetovni vojni deloval kot zasliševalec duhovnikov, nato pa se je preselil v akademsko sfero in začel predavati religiologijo na tedanji FSPN (predhodnici FDV), kasneje pa je postal svetovalec Milana Kučana. Marjan Smrke se sicer v zadnjih letih ne pojavlja dosti v medijih (denimo precej manj kot dva religijsko-sociološka kolega Srečo Dragoš in Aleš Črnič, slednji je bil do nedavnega celo državni sekretar na ministrstvu za kulturo pri sedaj že nekdanjem ministru Urošu Grilcu), velja pa za ostrojezičnega sociologa, ki je po svojih stališčih tu in tam celo primerljiv z razvpito Svetlano Makarovič in tudi Spomenko Hribar (mimogrede, mentor Hribarjeve pri doktoratu je bil prav tako Zdenko Roter).

Več lahko preberete v Demokraciji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


6 KOMENTARJI

  1. A poglejmo, kaj je v povzetek svoje magistrske naloge zapisal Andrej Oček: »Kot samooklicana moralna varuhinja družbe se je rimskokatoliška cerkev v zadnjem desetletju znašla pred težko nalogo ohranjanja statusa vodilne in edine moralne avtoritete v moderni družbi. Kmalu po prelomu drugega tisočletja so z različnih koncev sveta prihajale novice o vse večji vpletenosti klerikov v spolne zlorabe otrok in oseb s posebnimi potrebami. Navkljub jasnim dokazom, da je cerkveno vodstvo vedelo za zlorabe svojih podrejenih, je početje posameznikov dolgo zavijalo v molk, izplačevalo odškodnine žrtvam in skrbelo za neomajen vzgled največje verske institucije v svetu. Navkljub molku in prikrivanju spolnih zlorab pa ravno cerkveni dokumenti, ki so bili izdani s strani papežev, kongregacij, komisij itd., kažejo na institucionalno prikrivanje deviantnega obnašanja svojih podrejenih. Čeprav temeljne knjige katoliške cerkve, Sveto pismo (Stare in Nove zaveze), Katekizem katoliške Cerkve (Kompendij) in Zakonik cerkvenega prava, jasno opredeljujejo vlogo verske dogme v odnosu do sveta in vernikov, predvsem pa otrok, rimska kurija v Vatikanu ni čutila potrebe po posredovanju zoper pedofile in po zaščiti žrtev spolnih zlorab. Bolj kot priznanja se je cerkev/institucija začela posluževati tehnik nevtralizacije, s katerimi je želela preusmeriti krivdo na vse razpoložljive možne krivce, ki seveda ne pripadajo Kristusovi hiši. Na podlagi kanona 1395 v Zakoniku cerkvenega prava, tajnega dokumenta Crimen Sollicitationis in medijskih odzivov papeža (Benedikta XVI., op. G. B.) in ožjega vodstva RKC poskušam v svojem magistrskem delu dokazati vpletenost omenjenih v dogovor o zamolčanju spolnih zlorab otrok in prikrivanju delovanja deviantnih duhovnikov.«

    Skratka, s takim povzetkom magistrija, bogve kaj še piše v samem magisteriju, se je fant definitivno kvalificiral za direktorja SOVE.
    Gnusno. Sprašujem se kako je to sploh možno. A pač, na univerzi Edvarda Kardelja, jasno, zakaj ne. To najbrž šteje za “akademsko svobodo”.
    Sramota, da imamo tak SAZU, da lahko nekdo na univerzi lapa take stvari.

  2. Pri nas se ničesar ne zgodi naključno in se očitno tudi ta postavitev na Sovi ni zgodila naključno.

    Torej se bo zdaj Sova specialno naravnala na Cerkev, ki ima očitno za oblast še vedno preveliko moralno težo v slovenski skupnosti.

  3. Kamor pogledaš sami FDV-jevci. Za prehod v normalno družbo bi je predpogoj razpustitev te fakultete. Ko žarišče bolezni v telesu ne moreš pozdraviti , je edina rešitve operacijski poseg odstranitve.

  4. Mogoče so vedno močnejši napadi na Cerkev na Slovenskem tudi njena rešitev, kajti spomnim se kot otrok, da je v začetku petdesetih let, ko je bila proti cerkvena gonja komunistov na vrhuncu, ko nisi smel v javnosti ali v šoli izjaviti nič o Bogu in Cerkvi, bila naša cerkev tako polna, da če si za minuto zamudil k Sveti maši, si ostal pred vrati. To je trajalo vse do osamosvojitve.
    Danes je v cerkvi vse polno prostora, ljudi pa vedno manj. Danes so tako kot nekoč cerkev, polni Sparovi, Lidlovi in drugi trgovski centri. Ko bo zmanjkalo denarja, se bodo cerkvene stavbe spet napolnile. In ga bo zmanjkalo! Zelo kmalu, ko tudi socialnih pomoči ne bo več, niti pokojninskih in drugih dodatkov.
    Slovenija je na kolenih!

  5. Še manj pa znanstveno-raziskovalno delo, kar magisterij znanosti mora biti! Seveda na normalni fakulteti ne na šoli, ki jo je ustanovil Dolanc za vzgojo komunstičnih in udbovskih kadrov.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite