G. Blažič, Demokracija: Sova z novim direktorjem po poteh Udbe?

Prejšnji teden je vlada Mira Cerarja brez večjega hrupa in tako rekoč na vrat na nos razrešila direktorja Sove Staneta Štembergerja, na njegovo mesto pa je imenovan Andrej Oček.

Kot je poročal Požareport, je bila zamenjava opravljena tako rekoč brez napovedi, saj omenjena kadrovska poteza sploh ni bila na dnevnem redu seje vlade. Prav tako ji ni nasprotoval nihče od koalicijskih partnerjev in tudi nihče od ministrov – navsezadnje gre za potezo v neposredni pristojnosti predsednika vlade. Slovenska obveščevalno varnostna agencija, krajše Sova, je tako v zadnjih štirih letih dobila že četrtega direktorja. Potem ko je Pahorjeva vlada leta 2010 razrešila Andreja Rupnika (slednji je nasledil diplomata Matjaža Šinkovca), je na to mesto nastavila razvpitega Sebastjana Selana, ki je nato odšel v gospodarstvo, za Selanovega namestnika pa že omenjenega Štembergerja. Selan se je sicer ob prvi razpravi o arhivskem zakonu odlikoval kot zagovornik vladne novele arhivskega zakona, s katerim je hotel zapreti arhive Udbe. Druga Janševa vlada je na funkcijo direktorja Sove imenovala Damirja Črnčeca, marca lani pa ga je že pod vlado Alenke Bratušek nasledil že omenjeni Štemberger. Slednji naj bi bil sicer povezan s Petanovim »imperijem« DZS, zato je o Štembergerju precej naklonjeno poročal časopis Dnevnik.

A kot kaže, razlog za razrešitev ni zgolj v tem, da se je želel Cerar (oz. njegovi botri) maščevati nesojenemu notranjemu ministru Bojanu Dobovšku, ki je tudi izstopil iz SMC (slednji javnomnenjske ankete v zadnjem času kažejo velik padec). Štemberger je namreč Dobovškov svak. Toda bolj zanimiva je izbira novega direktorja Sove, ki, mimogrede, najverjetneje sploh ni bil zakonito imenovan, saj je potrebno imeti najmanj deset let delovnih izkušenj (oz. sedem let, če ima magisterij). Novi direktor Andrej Oček je na FDV diplomiral pred petimi (!) leti, pred dvema letoma pa je na isti fakulteti zagovarjal magistrsko nalogo, ki se nanaša o katoliško Cerkev, pedofilijo in molk. Magistrsko delo (upajmo, da je bolj pristno od tistega, ki ga je bojda uspešno zagovarjala Alenka Bratušek) nosi naslov »Dogovor o zamolčanju. Sociološki pogled na deviantne pojave v katoliški cerkvi«, mentor je bil Zoran Kanduč, somentor pa Marjan Smrke. Slednji je sicer sociolog religije in naslednik razvpitega Zdenka Roterja, ki je po drugi svetovni vojni deloval kot zasliševalec duhovnikov, nato pa se je preselil v akademsko sfero in začel predavati religiologijo na tedanji FSPN (predhodnici FDV), kasneje pa je postal svetovalec Milana Kučana. Marjan Smrke se sicer v zadnjih letih ne pojavlja dosti v medijih (denimo precej manj kot dva religijsko-sociološka kolega Srečo Dragoš in Aleš Črnič, slednji je bil do nedavnega celo državni sekretar na ministrstvu za kulturo pri sedaj že nekdanjem ministru Urošu Grilcu), velja pa za ostrojezičnega sociologa, ki je po svojih stališčih tu in tam celo primerljiv z razvpito Svetlano Makarovič in tudi Spomenko Hribar (mimogrede, mentor Hribarjeve pri doktoratu je bil prav tako Zdenko Roter).

Več lahko preberete v Demokraciji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.