Frankl: Spomin na Pučnika in Drnovška

2

Dvajset let po osamosvojitvi smo z razmerami v državi resnično lahko nezadovoljni, povsem nepripravljeni smo zašli v krizo, iz katere se ne moremo izkopati. Ampak vse je odvisno od primerjav. Če se primerjamo recimo s Slovaško, ugotovimo, da so Slovaki v 20 letih napredovali bolj, kot smo mi, in naša začetna prednost je skopnela. Če pa se recimo primerjamo z okoljem, iz katerega smo se izkopali pred 20 leti, ugotavljamo, da smo kar okej.

/ .. /

Ob jubileju bi se rad spomnil dveh ljudi, ki sta zelo pomembno krojila slovensko usodo in ki ju ni več med nami. Zanimivo pravzaprav je, kako se danes malo, kljub okrogli obletnici, govori o Jožetu Pučniku in Janezu Drnovšku.

Najprej nekaj besed o Jožetu Pučniku: voditelj demokratične opozicije Slovenije je na svoji koži izkusil surovost prejšnjega režima, sedem let je bil v zaporu zaradi »subverzivne dejavnosti«. Ko so ga izpustili, je šel s trebuhom za kruhom v Nemčijo, kjer se je šolal, doktoriral, in se vrnil v domovino v osemdesetih letih, ko se je že bolj svobodno dihalo. Bil je med glavnimi organizatorji Demosa, na predsedniških volitvah ga je premagal Milan Kučan. Bi bila Slovenija danes boljša država, če bi takrat zmagal Pučnik? Danes mi je več kot nelagodno, ko se spomnim, kako je mnogo pomembnih ljudi že takrat Pučnika poskušalo diskreditirati, češ da nam že ne bo vladal nekdo, ki pravzaprav ni naš, nekdo, ki je toliko časa prebil na tujem, in to v Nemčiji. Premnogo ljudi je nasedlo tej primitivni finti. Poraz na teh volitvah je bil začetek konca njegove politične kariere.

Zgodba Janeza Drnovška je drugačna. Dolgoletnemu predsedniku vlade in poznejšemu predsedniku države lahko očitamo marsikaj, recimo to, da ni bolj energično udaril po najrazličnejših interesnih skupinah, ki so nas izžemale v devetdesetih letih, in da iz vrhov slovenske družbe ni odstranil ali ni mogel umakniti ljudi, ki so naredili veliko škode. Ampak: Janez Drnovšek je bil demokrat, veliko večji demokrat kot vsi drugi politiki, ki se prištevajo med slovensko levico. Bil je odprt človek, nikoli ni izključeval ljudi. Za precejšen del slovenske levice lahko rečemo, da je izključujoč, da ne daje domovinske pravice tistim, ki ne plešejo tako, kot piska. Janez Drnovšek ni bil tak, bil je vse prej kot politični rasist. Kar dobro je veslal med slovenskim gradualizmom in napredkom, njegova zasluga je, da smo v razmeroma dobri koži prišli v EU in naprej. Res je, da je bilo med njegovo vladavino veliko nepravilnosti, afer, ampak v primerjavi s tem, kar danes delajo vladajoči in režiserji iz ozadja, kako plenijo, je bil čist kot solza.

 Več: Finance

2 KOMENTARJI

  1. “Upamo le, da bomo to lahko zapisali tudi čez 20 let (da, prepričan sem, da bom takrat še pisal!), napake, veliko smo jih storili, naj bodo v opomin, da ne bomo vsega skupaj res zavozili.” Pisali boste, ampak samo v primeru, če se boste vselej udeležili posta za domovino. In to večkrat na leto, stric Frankl. 😉

Comments are closed.