France Bučar

6
30

Dr. France Bučar se je rodil 02. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Zaradi sodelovanja z OF so ga Italijani v začetku vojne internirali v Gonars, leta 1944 pa je pobegnil v partizane. Po vojni je študiral pravo, po izpopolnjevanju iz pravnih in družbenih ved pa je leta 1956 še doktoriral. Predaval je na ljubljanski pravni fakulteti. Zaradi kritične in pokončne drže je bil leta 1978 po odločitvi CK KPS zaradi »pomanjkanja moralno – političnih kvalitet« prisilno upokojen. Zaradi prispevka v 57. številki Nove revije, so ga izključili tudi iz partizanske veteranske organizacije. V politiko se je vrnil leta 1990, ko je z znamenito mislijo, da se je končala državljanska vojna, postal prvi predsednik slovenske skupščine v demokratični in svobodni Sloveniji. Bil je soustanovitelj Demosa in soavtor ustave. Njegov ideal je bil »evropski model republike« kot pristojnosti in odgovornosti vsakega državljana. Kritičen je do trenutne oblasti in se je odkrito zavzemal proti podpisu Sporazuma o meji s Hrvaško. Kritičen je tudi do zgodovinskih napak Cerkve. Leta 2002 je kandidiral za predsednika države, kjer ni bil izvoljen. Bučar je ena vodilnih osebnosti osamosvojitve Slovenije in je avtor več knjig, iz med katerih je še posebej odmevala knjiga Rojstvo države. 

Foto: Wikipedia

6 KOMENTARJI

  1. A je on eden izmed tistih, ki so se leta 1945 sprehajali po Vetrinju? Nadzorovali vlake smrti? O tem se je veliko govorilo, tudi pisalo, vendar on na tovrstna vprašanja ni nikoli hotel odgovarjati. Sicer mi je bil kot politik vedno všeč, ker se mi je zdel pošten in pokončen. Imel je seveda svojstven stil. Zelo mi je bilo tudi všeč, ko je šel na kosilo pri britanski kraljici na Ljubljanskem gradu v obleki, v kateri je razglasil samostojnost Slovenije. Samo enkrat me je prav negativno šokiral, in sicer ko je ob vložitvi kazenskega postopka proti Mitju Ribičiču izjavil, da ta država ne ve, kaj je njen interes. Zato bi bilo lepo, da se pred smrtjo izjasni glede svoje vloge med in po vojni, tako kot je to storil Edi Kocbek – in potem upravičeno stopi na piedestal slovenskih ustanovnih očetov.

  2. FRANCE BUČAR, kritičen do napak cerkve, kaj pa do svojih dejanj ? Ob

    neki priliki ga je zapekla tudi vest in to zaradi dejanj, ko je po

    vojni iz MARIJANIŠČA izganjal redovnice, ki so ga nedolgo prej

    vzgajale, budile, učile, hranile itd… Tudi tedaj mu ni bilo vseeno ,

    ko je “moral”, v istem zavodu prelepljati in zakrivati božje poslikave

    s cajtngi , tako on !

    Ko je demokratična skupščinska delegacija bila v ARGENTINI, so

    pokazali sliko mladega krutega moža iz postaje v PLIBERKU, kako so ga

    zanimalo zlato okrasje in ure ! To sliko mu je “nekdo” pokazal v

    takratni skupščini, eni se tega spominjajo !

    ON JE NAŠE //MOJE// VELIKO RAZOČARANJE S HRIBARJEM IN SPOMENKO, DEKLARIRANI DEMOKRATI, SOVRAŽNO NASTROJENI DO JANEZA JANŠE ! KOT IZGLEDA, DA SO SAMO ONI ZASLUŽNI ZA OSAMOSVAJANJE, DA SO BILI ZATO PREMALO NAGRAJENI IN DA JE NJIHOV PISNI PRISPEVEK, DELEŽ, VEČ OD OPERATIVNEGA DELA OSAMOSVOJITVE !

  3. Sem enakega mnenja kot g. Gorenc. Tudi jaz ga spoštujem, zlasti še zato, ker danes jasno, postavlja politiki ogledalo in jo skuša spraviti na bolj poštena pot.
    Zelo mu zamerim, da je preprečil lustracijo, ko je rekel “samo preko mojega trupla”, pa tudi to, da je ko je Kučan zadnjikrat kandidiral za predsednika države, le tega močno podprl in v veliki meri povzročil, da je bil izvoljen. Prepričana sem, da je s tem zelo škodoval Sloveniji.
    Naj stari gospod prizna in obžaluje ta dejanja, (za katere se danes jasno vidi, da niso bila prava),pa ga bomo mirno častili kot očeta demokratične Slovenije.

  4. France Bučar je zame poleg spletkarske Spomenka Hribar največje razočaranje nekdanje Slovenske demopkratične zveze.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite