France Balantič ostaja (tudi) v Kamniku zaradi razsodnosti Komende

5

kdk9Trinajst od štirinajstih občinskih svetnikov občine Komenda je zavrnilo predlog za preimenovanje knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Knjižnica je v solastništvu dveh občin – Kamnika in Komende in zato je za preimenovanje bilo potrebno soglasje obeh občin. Tega sedaj ni in kaže, da knjižnica ostaja poimenovana po velikem slovenskem pesniku, rojenem v Kamniku in ne v Komendi.

Še nekaj možnosti je, a župan Kamnika se je vdal

Po poročanju informativno-satiričnega spletnega portala Kamnik.info, ki ga ureja Iztok Čebašek – Svetloba, pobudnik nasprotovanja poimenovanja knjižnice po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču so “Komendčani bržčas postali dokončni botri trenutnega imena kamniške knjižnice. Z zavrnitvijo neobvezujočega predloga, da se knjižnica preimenuje v Mestno knjižnico Kamnik-Komenda, so namreč občanom obeh občin onemogočili tako nadaljnjo javno razpravo, kot tudi zbiranje predlogov morebitnega nevtralnega imena knjižnice, ki med občani ne bi povzročalo razburjanja in razdvajanja.”

Menda obstaja še nekaj možnosti, da se v občini Komenda ponovno glasuje o podobnem ali drugačnem predlogu, na primer na pobudo enega od svetnikov (najbrž je za to primerna le svetnica stranke DeSUS, ki je glasovala proti) ali na zahtevo občanov, za kar je treba zbrati 5 % glasov vseh volilnih upravičencev v občini Komenda.

Po naših informacijah se je župan občine Kamnik Marjan Šarec že “vdal v usodo” in najbrž ne bo več prišlo do nobenih aktivnosti v zvezi s poimenovanjem knjižnice in da tudi ne bo nobenih pritiskov na manjšo sosednjo občino.

Široka podpora vrnitvi velikega pesnika v javni prostor

Kot vemo je poimenovanje knjižnice po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču podprl tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, Ivo Svetina, ki je ob odkritju obeležja pesniku Karlu Destovniku Kajuhu (23.6.2015) v Galeriji Repanšek kot slavnostni govorec povedal, da sta bila Kajuh in Balantičbrata, ki ju je vojni čas določil, da sta ravnala po svoji vesti in po svojem srcu … Dva slovenska brata, katerih usoda je skoraj svetopisemska.” Svetina je takrat tudi izrazil prepričanje, da dokler “živi spomin na boj za svobodo, potem živi Kajuh in tudi njegov brat Balantič, katerega smrt je prav tako položena na oltar domovine.”

Naš portal je veliko pisal o poimenovanju knjižnice po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču. Organizirali smo tudi zelo odmevno okroglo mizo po kateri je bilo iz ust eminentnih poznavalcev samega pesnika, njegovega ustvarjanja in širšega kulturnega prostora (France Pibernik, Alenka Puhar, Verena Vidrih Perko, Tone Ftičar) jasno, da se knjižnica mora imenovati po velikem, a dolga desetletja zamolčanem slovenskem pesniku, katerega so postavljali ob bok Prešernu.

Po besedah Igorja Podbrežnika, človeka, ki si je prizadeval za ohranitev poimenovanja knjižnice po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču, se je pesnik končno vrnil v svoje rodno mesto in v javni spomin svojih sokrajanov ter celotne Slovenije.

Foto: Aleš Čerin

5 KOMENTARJI

  1. Olajšanje, če je to konec zgodbe pritiska, da se pesnika Balantiča spet potisne v katakombe.

    Je pa ob vsem le nenavadno, zakaj v dveh sosednjih občinah dvoje tako diametralno nasprotnih glasovanj. Ker se vendarle politično tako zelo spet ne razlikujeta. Ti, ki so skoraj enoglasno v Komendi dali rdečo luč izbrisu Balantiča, niso, vsaj po mojem vedenju, v večini člani desnih strank. So se že pred tako složnim glasovanjem uskladili? So bodisi v Kamniku, bodisi v Komendi botrovali odločitvi takšni ali drugačni vplivni strici iz ozadja?

    Da ne bo narobe razumljeno, vesel sem odločitve v Komendi.

  2. Ta dar prave razsodnosti jim je očitno izprosil njihov rojak, duhovnik in mecen Peter Pavel Glavar. Iskrene čestitke Komendi in njenim prebivalcem. Naj s svojim delovanjem po zdravi pameti le-to razširijo tudi po očitno še starorežimsko “pravovernem” Kamniku…

  3. Kar težko verjamem, da je v družbi v kateri živimo zmagal razum in da smo v odnosu do pesnika in tragične zgodovine zmožni pietete, empatije in dostojanstva. Če bo pri tem ostalo, gre sicer za majhen, simbolen a zelo pomemben korak.

    • Blaž, prav res. Tudi sam sem vesel, da je uspelo majhni (a po odnosu do kulture) veliki občini takole pomagati pri ohranjanju – kot praviš – pietete, empatije in dostojanstva. Vse dobro želim.

Comments are closed.