Franc Zabukošek: Civilna družba – regulativ strankarske demokracije oz. pogoj demokratične družbe

Foto: Miran Hergula
Foto: Miran Hergula

Kdor spremlja vse medijske zapise o družbeni stvarnosti v svetu in doma lahko uvidi, da gre za splošno družbeno krizo, ker osnovne vrednote človeških odnosov pri komuniciranju v javnosti niso spoštovane. Zato govorimo o krizi demokracije, ki temelji ravno na spoštovanju vrednot medsebojnih odnosov in dialoga v družbi. Družba, ki hoče biti demokratična, mora spoštovati civilno družbo (ljudstvo), ki občasno voli strankarske in druge organe državne oblasti. Ne sme pa ji biti vseeno, kaj se dogaja znotraj struktur predstavniških organov. Civilna družba mora biti odzivna v primerih zlorabljanja demokracije v avtokratske namene in mimo pravičnosti ter verodostojnosti programskih dogovorov.

V naši stvarnosti nimamo demokratičnih izkušenj, ker se je demokracija prakticirala kot avtokratska praksa edine partijske strukture. To se je uveljavilo tudi v večstrankarski praksi, ki pa ni demokracija. Zaradi tega je kmalu po prvih demokratičnih volitvah v zmagovalnem DEMOS-u nastal konflikt, ki se je razrešil z razpustom mimo volje ljudstva, ko so bile kontinuitetni manjšini na voljo možnosti za prevzem oblasti. Tako smo dobili oblast »manjšine«, ki je razglašala sestop z oblasti in s prevarami vladala po svoje v kontinuitetni praksi.

Manjkala je civilna družba, ki bi to preprečila in zahtevala nadaljevanje DEMOS iniciative, ki je po volitvah dobila mandat od ljudstva. Začele so se raznorazne prevare v strankah kot tudi med strankami, za dosego prevlade kontinuitete nad demokratičnimi pomladnimi strukturami. Začele so se ustanavljati nove stranke, ki so slabile izvorne DEMOS stranke in onemogočale vladavino pomladnih struktur.

To se nadaljuje in dejanska kriza odnosov v družbi se ohranja in izničuje prava demokracija, ki je vir zadovoljstva in blagostanja v državi. Razrašča se korupcija in avtokracija oblastnih struktur, ki vladajo po principu moči in lastnem interesu mimo ljudstva. Spoznanje ljudi iz demokratičnih družb je, da te ni, če ni razvita civilna družba, ki se pravočasno odziva na zlorabo principov demokracije.

Potrebno je ustanoviti civilno družbo, ki bi nadaljevala zamisli osamosvojitve in izvirni program DEMOSA, ki je zaslužen za državo in tudi uvedbo principov demokracije. Kmalu po prvih demokratičnih volitvah, ko so se začela trenja, se je pojavila tudi ideja o ustanovitvi društva DEMOS, ki bi varovalo izvirne ideje koalicije. Če bi se to zgodilo, se DEMOS verjetno ne bi samo-ukinil. Sedaj je čas, da se tako društvo ustanovi in pomaga naši demokraciji do polne veljave in ureditve kot se spodobi in je prav.

Zato je govorjenje o več strankah v korist prevar, ki omogočajo avtokratom in oblastnikom vladavino v lastnem interesu. V tem smislu delujejo anonimneži vseh vrst, ki se pojavljajo v spletnih portalih in ustvarjajo zmedo na nepreverjenih dejstvih in tudi laži. Na ta način se rušijo pristne vrednote in tudi zaupanje v strankarsko demokracijo.

Torej, potrebna je iniciativa za formiranje civilne družbe, ki se bo odzivala na anomalije in omogočala svetovanje strankam in volivcem za zavestno državljansko držo in vztrajanje v proklamiranih iniciativah demokratičnih strank. Predavanje na Svetih Višarjah ob Romanju treh Slovenij, ki naj bodo eno, je bilo spodbuda za tozadevno delovanje, da bodo pristne vrednote naroda zaživele in se utrjevale.

Franc Zabukošek, SSK