fokuspokus.si: Treba je uvesti plačljiv študij in omejiti vpis na fakultete

7

Če bi bilo visokošolsko izobraževanje plačljivo, to ne bi pomenilo, da bi si ga lahko privoščili samo še bogati. Pomeni samo to, da bi marsikdo dvakrat premislil, ali se mu splača plačevati za študij, ki ga v resnici ne zanima in za katerega ne ve, ali mu bo življenju sploh koristil.

Upam si trditi, da vsaj tretjina vseh študentov hodi na fakultete samo zaradi tega, ker ne vedo, kaj bi sami s sabo sploh počeli.

Imajo pa od tega koristi. Dobivajo štipendije. Napol zastonj se prehranjujejo v restavracijah. Najmanj obdavčeno delajo preko študentskega servisa. Potujejo po svetu. Zapravljajo za instant modna oblačila H&M in Zare in za najnovejše elektronske naprave. Hodijo na brezvezne študentske žure, kjer vrtijo Modrijane.

In pri vsem tem se jim ne zdi nič narobe, da sploh ne razmišljajo, kaj bi radi v življenju počeli — razen tega, da bi še “malo uživali”.

Mramorjev predlog

Razumem, da je predlog finančnega ministra Mramorja, da bi redni študij omejil tako, da bi se ob ponavljanju ali podaljšanju absolventskega staža zaračunali stroški šolnine, javnost vznemiril. Mramor je zaradi afere dodatki pač zadnji v tej državi, ki lahko javnost prepriča, da je potrebno varčevati. Žal.

Ampak predlog sam po sebi ni zgrešen. Še manj pa je zgrešen njegov namen.

Treba je čim hitreje končati študij in nehati živeti na plečih drugih.

Sama bi dodala še to, da je treba omejiti število ljudi na fakultetah. Omejiti je treba število tistih, ki v študijskih klopeh strmeč v svoje iPhone zapravljajo naš denar, čeprav bi morali početi popolnoma druge stvari. Morali bi se poklicno izobraževati. Morali bi nehati vihati nos nad poklici, kot so prodajalec, avtoklepar, šivilja, avtoelektričar in kovinostrugar.

Ja, tudi take storitve kot družba rabimo.

O čem govorite?

O čem govorite, sprašujem vse tiste, ki vpijejo, da se bo s plačljivim študijem poglobila socialna neenakost. Ti poklici so iskani in tudi dobro plačani, a jih nihče ne želi opravljati. Seveda, če pa je tako prijetno sedeti v učilnicah, srebati kavo iz avtomata in čakati, da predavatelj odpredava svoje, potem pa iti na kosilo v fino restavracijo v center mesta in zvečer na žur. Zabavno je vsako leto zamenjati fakulteto, spoznavati nove ljudi in nove kraje.

Ampak zakaj moramo to plačevati vsi? Uvedba šolnin v znesku 1.000€ na letnik ne bi nikogar prikrajšala za nič. To znese približno 83€ na mesec. Toliko študentarija zapravi na mesec za alkohol, cigarete in druge nepotrebnosti. Če si družina tega res ne more privoščiti, naj to korigirajo z višjimi štipendijami, za katere bi bilo v primeru plačljivega študija na razpolago več denarja.

To zadnje ni Mramorjev predlog, da ne bo pomote.

1.700€

Tudi znanje, ki bi ga kot posamezniki in kot družba pridobili, bi lahko bilo bolj specifično. Seveda za tiste, ki študirajo zato, da bi se udejstvovali v gospodarstvu.

Zaradi brezplačnega študija marsikdo ne gre študirat v tujino, kjer bi imel na voljo študij, ki bi bolj ustrezal njegovim pričakovanjem, željam in potrebam. Magisterij (druga stopnja bolonjskega programa) na fakulteti za politične in družbene študije na Nizozemskem stane 1.700€. Ta znesek lahko študent z delom privarčuje v enem letu. Le zakaj bi, če pa to v Sloveniji dobi brezplačno — čeprav po malo manj zanimivem programu?

In zakaj mu ne bi podarili “njegovega” denarja, namenjenega za izobraževanje v Sloveniji, če želi v tujino? Zakaj ga namenjamo nekomu, ki z znanjem, ki ga vanj vlagajo, sploh ne ve, kaj početi? Kako je mogoče, da se to nikomur ne zdi nepravično?

Več lahko preberete na fokuspokus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. 1000€ na letnik, se takoj strinjam.
    Toda, to ne bo izboljšalo naših šol. Nivo šol je drastično padel v zadnjih 30 letih, po bolonjski reformi še posebej.
    Število učiteljev se je podvojilo. Odkod in zakaj?
    Spoštovanje inženirja v podjetjih je na dnu. Prezir do znanja na eni strani in napuh teh, ki so nekaj prebrali v življenju je na nivoju fronte v vojni.

    • “Spoštovanje inženirja v podjetjih je na dnu.”

      Kakor kje ampak v principu to velja. Več denarja prinese vlaganje v politične zveze kot v inženirje. To je posledica sistema, kjer politiki pod okriljem države z davki poberejo skoraj in potem po lastni presoji delijo denar.

  2. Mlada Chloe ima 100% prav. Še nekaj takih primerkov, pa bom moral korigirati svoja mnenja pod Mavrovim članka.

  3. “Če bi bilo visokošolsko izobraževanje plačljivo”

    Potem bi bilo pravično, da niti cent davkoplačevalskega denarja ne gre za visoko šolstvo. Zakaj bi revni in to je večina, plačevali za nekaj, kar ne koristijo? Zakaj jemati revnim in dajati bogatim?

    Dolgo časa sem mislil, da je Superhik samo v Alan Fordu … dokler nisem slučajno naletel na Mrkaićeve svete krave … 🙁

    • 1000 evrov letno na študenta seveda ni realna cena študija. Je samo participacija, ki naj poveča odgovornost za resnost študija. Možna je tudi rešitev, da je študij v celoti plačljiv, da pa država subvencionira kredite ali da nudi več štipendij.

  4. Problem visokošolskega študija je med drugim tudi študentsko delo, ki se je kar močno vklopilo v gospodarstvo. Mnogo podjetij propade, če se ukine študentsko delo.

    • Status študentskega dela je ena večjih anomalij Slovenije. Rezultat tega statusa je, da študentje delajo in služijo, namesto da bi študirali. Tisti, ki naj bi pa delali in služili, pa ostajajo brez služb. Absurdno stanje.

Comments are closed.