V zadnjem času se zaradi prihajajočih volitev poleg paničnih pobud slovenske levice po prenovi in iskanju odrešilnega mesije, tudi na desnici pojavljajo zanimive iniciative, predvsem med kristjani (Prebudimo Slovenijo, Fokus 2031). To je vsekakor dobrodošla popestritev slovenske politične scene, koristna pa bo le v primeru, če bo prispevala k združevanju, ne pa k nadaljnji (zgodovinsko tradicionalni) delitvi desnice.
Slovenija bo v naslednjih letih vsekakor morala zaokrožiti svoje tranzicijsko obdobje tudi z eno močno, zrelo, zmerno, evropsko usmerjeno krščansko-demokratsko stranko. Upajmo, da so bile volitve leta 2008 zadnja napaka, ko smo izvolili Državni zbor brez takšne stranke, kar si dežela z večinsko krščansko vero in tradicijo ne bi smela privoščiti. Vse najbolj razvite evropske države imajo v svojem parlamentu podobno usmerjene stranke in mi vsekakor sodimo v to civilizacijsko okolje. Ne smemo se zgledovati po vzhodnih in južnih sosedih, ki imajo povsem drugačno tradicijo in zgodovinsko ozadje!
Slabe izkušnje prvih treh let sedanje vladne koalicije, ki z lahkoto eksperimentira z ultra modernimi pristopi in z zapravljanjem stoletja negovanih vrednot (Družinski zakonik!) in prešibke opozicije, ki bi to lahko preprečila, bo slovenskim volivcem slej ko prej (upajmo, da že leta 2012!) odprlo oči in bodo ponovno podprli stranko, ki bo branila preizkušene vrednote naših prednikov. »Civilna družba« se lahko še tako brani (na primer gibanje »Za družino in pravice otrok«) agresivnega liber(t)alizma, vendar se vse bistvene odločitve sprejemajo v parlamentu.
Ker bo slovensko gospodarstvo leta 2012 brez dvoma v zelo slabem stanju, bo seveda nujno, da vodenje države prevzame desnica, ki je tradicionalno povsod boljši gospodar, posebno v kriznih časih. Dovolj močne in kvalitetne koalicije si ne moremo predstavljati tudi brez močne krščansko-demokratske stranke.
Podobna napaka slovenskega volilnega telesa je bila storjena leta 2007, ko je bil zavrnjen tako primeren, ugleden, preizkušen, zaslužen (za osamosvojitev), uglajen, nepodkupljiv in nekompromitiran kandidat za predsednika republike, kot je to Lojze Peterle. V Sloveniji sicer nimamo predsedniške republike, vendar so številne (majhne, vendar simbolno zelo pomembne) napake sedanjega predsednika gotovo dokaz, kako pomemben je vrednostni kriterij za to pomembno funkcijo.
Kako bo do omenjene močne krščansko-demokratske stranke v Sloveniji prišlo (prišlo pa bo gotovo!), lahko samo ugibamo, obstajata pa gotovo dve glavni smeri: ali bo nastala povsem nova stranka, ali pa se bo razvila iz kakšne že obstoječe.
Ker imamo glede povezovanja slovenske desnice slabe izkušnje, tako iz pretekle kot polpretekle zgodovine, dvomim v kakšno združevanje obstoječih strank in gibanj.
Kot najprimernejša kandidatka za tako potrebno (tudi parlamentarno!) solidno stranko se tako kaže Nova Slovenija! Kdor si bo skrbno ogledal njeno spletno stran, bo moral priznati, da gre za resno, zmerno, široko razvejano, dobro organizirano, aktivno stranko, ki je očitno rezultat 10 letnega trdega dela številnih njenih članov širom Slovenije. Tega bi se morali zavedati vsi tisti, ki imajo skušnjave po ustanavljanju kakšne nove stranke s podobno provenienco. No, saj takšnih (neuspelih) poskusov je v preteklosti bilo že kar nekaj.
Šibka točka Nove Slovenije je v tem, da trenutno ni parlamentarna stranka in nima »karizmatičnega« vodstva. Paradoksalno pa ima vsaj enega nesporno karizmatičnega politika – Lojzeta Peterleta – kar med svojimi člani, vendar na žalost vodstvo z njim še ni našlo skupnega jezika za tako potrebno enotnost.
Upam, da bo novo gibanje Lojzeta Peterleta Fokus 2031 imelo za glavni cilj – najbolj koristen za Slovenijo – delovati iskreno združevalno za celotno slovensko desnico. Samo v takšni zmagoviti koaliciji bo ugodno mesto tudi za krščansko-demokratsko opcijo (pa naj se že imenuje kakorkoli). V predvolilnem času, ko bodo (levo usmerjeni) mediji kar tekmovali v podstavljanju polen in »ščuvanju« desnih strank ene proti drugi, je rešitev le v iskrenem prizadevanju po enotnosti in iskrenem partnerstvu strank SDS, SLS in N.Si
S svojo politiko, vsaj v zadnjem mandatu (pustimo zgodovini prejšnja obdobja) so (samo) te tri nedvomno dokazale, da imajo veliko skupnih vrednot, dovolj, za čisto desno povezavo (kasnejšo koalicijo).
Krščanska pobuda »Prebudimo Slovenijo« in najnovejše Peterletovo gibanje bi lahko delovali kar skupaj, z glavnim ciljem, da blažita morebitne nesporazume med omenjenimi tremi pomladanimi strankami, pospešujeta njihovo sodelovanje, predvsem pa zavezo, da se ne bodo med seboj na noben način »napadale«.
Tako kot so kristjani v vseh treh strankah, bi to lahko izkoristili pozitivno, kot kohezivni element za povezovanje in v izogibanje medsebojnim negativnostim. Verjetno bi bil koristen kar pisni dogovor, da se do volitev vsi odpovedujejo kakršnim koli medsebojnim »napadom«. Takšen »dogovor« (strank SDS, SLS in N.Si) bi lahko dobil »zgodovinske« razsežnosti, saj bi brez dvoma na volitvah omogočil zmago desnice in s tem tudi večje možnosti za hitrejšo rešitev Slovenije iz vsesplošne krize.
Za dvajset let naprej se je težko fokusirati. Če bomo kristjani skušali »spreminjati značaj slovenskega naroda«, nas bo povozil čas, tako kot je Kocbeka. Fokusirati se je treba že na naslednje volitve!
Zato: Fokus 2012 – FOrum Kristjanov za Uspešno Slovenijo 2012.
Foto: vir Finance
