Zavrnitev vladnega koncepta ureditve trga občasnih del je bila pričakovana, glede na tretjinsko volilno udeležbo pa je razmerje vendarle videti nekoliko presenetljivo. Če bi glasovat prišlo pol manj volivcev, bi bila klofuta za vlado, čeprav v odstotkih enaka, občutno manj zveneča. Vladi se ni zgodil poraz, ampak nezaupnica. Jasna in očitna.
/ … /
Prejšnji teden je ECB dvignila vodilno obrestno mero, večina analitikov napoveduje še dve podobni potezi in konec leta pričakuje obrestno mero pri 1,75 odstotka. Najmanj polovici članic evrskega območja to zaradi pičle rasti in zadolženosti ne ustreza, Nemčija, recimo, pa bi na drugi strani po ocenah kielskega ekonomskega inštituta zaradi inflacijskih pritiskov že zdaj potrebovala 3-odstotno obrestno mero.
To je (nervozno in nestabilno) okolje, v katero bo čez nekaj tednov ‘padla’ novica, da slovenski volivci niso potrdili vladne pokojninske reforme. Od tam naprej se na izgovarjanje rotitvenih obrazcev lahko pripravimo vsi: tisti, ki mislimo, da je vlada zanič, a bi bilo novi pokojninski zakon navzlic temu dobro imeti, in oni, ki ne morejo ali nočejo razlikovati med kratkoročnimi političnimi cilji in dolgoročnimi posledicami.
/ … /
Kakor je ne bo ‘zrušil’ referendum o malem delu, se Pahorjeva vlada tudi po padcu pokojninske reforme skoraj zanesljivo ne bo odločila za odstop. Čeprav tako očitno brez zaupanja volivcev, bo ostala prepričana, da je edino odgovorno, če poskuša še naprej ukrepati, kakor misli, da bi bilo treba. Pa je res nasprotno: edino odgovorno dejanje, ki ta vlada še lahko stori, je, da odstopi. Ne zato, ker bi bila katera koli ‘boljša’ alternativa zanjo na obzorju, ampak prav zato, ker je ni. Ker pač že nekaj časa ni več vprašanje, ali bo Janša dobil mandat po naslednjih volitvah.
Več: Razgledi
