Pozabljena zimska vojna Finska–Sovjetska zveza (1939)

Finska po sporazumu Molotov-Ribbentrop padla v interesno območje SZOb 80-letnici začetka II. svetovne vojne (1939-2019) je potrebno opozoriti na pomembno in največkrat prezrto vojno med Finsko in SZ, ki je trajala od leta 1939 do 1944, prvi neposredni spopad pa je trajal od 30. decembra 1939 do 13. marca 1940. Zanimivo je, da mnogi prikazujejo vojskovanje finskega naroda za svobodo kot izoliran finsko-sovjetski spopad in ne kot sestavni del druge svetovne vojne. O tem spopadu je že 1. decembra 1939 pisalo ljubljansko Jutro, v reviji Dejanje leta 1940 je pisal Janez Gradišnik, slovenski časnik Delo pa je šele 4. decembra 1984 začel objavljati obsežen podlistek z naslovom Finska je trd oreh, ki ga je napisal Drago Kralj.

Finska po sporazumu Molotov in Ribbentrop Finska padla v interesno območje SZ

Nemčija in Sovjetska Zveza (SZ) sta 23. avgusta 1939 podpisali sporazum o medsebojnem nenapadanju in o razdelitvi ozemeljskih interesov na področju vzhodnih evropskih držav. Sporazum je med drugim določal, da Finska pripada v interesno območje SZ. Stalin je 26. 11. 1939 ukazal sovjetskemu topništvu, da je obstreljevalo lastne čete na položajih ob finski meji in za ta »incident« obsodil Finsko, ki je zanikala kakršno koli vpletenost, zahtevo SZ za opravičilo pa gladko zavrnila. Sledil je ruski preklic pogodbe o nenapadanju, 30. novembra 1939 ob 9.30 uri dopoldan pa so ruski bombniki bombardirali Helsinke in mesto Viipuri.

Zimska vojna

Prva dva meseca bojevanja so bili Finci v izraziti premoči. Reševala jih izredno nizka temperatura (-42 stopinj), izogibanje frontalnim spopadom, dobro poznavanje domačega terena, bele uniforme in navsezadnje tudi izredno nesposoben ruski poveljnik Kliment Vorošilov. Z njegovo zamenjavo se je bojna sreča obrnila na rusko stran. Po 16. februarju 1940 prodora ruskih čet ni bilo več mogoče ustaviti. Finci so zaprosili za premirje. Tako je bila 12. marca 1940 v Moskvi podpisana mirovna pogodba, s katero se je končala krvava zimska vojna med Finsko in Sovjetsko zvezo.

Finci se s porazom in izgubo ozemlja niso mogli sprijazniti. 22. junija 1941 so se pridružili nacistični Nemčiji pri napadu na Sovjetsko zvezo.

Finska je trd oreh

Rusko-finska vojna pozimi 1939–1940 ima več zanimivih razsežnostih: vojaško, diplomatsko in tudi ideološko. Finska je takrat nedvomno presenetila Evropo in svet. Ravnali so povsem drugače, kakor mnoge druge male države, ki so bile takrat napadene ali so kako drugače popuščale velesilam. Finci se niso vdali, kot so se Čehi in Albanci. Enako klavrno so končali Estonci, Litvanci in Letonci ter kasneje Romuni, Danci, Norvežani, Nizozemci in Belgijci. Finci so se borili uspešneje, kot je to uspevalo Etiopcem in Poljakom in kasneje tudi Grkom, čeprav so na koncu bitko z Rusi vseeno izgubili. Borili so se za svoj obstoj. Pri tem so bili povsem enotni in hkrati tudi izredno dobro organizirani. Prežeti so bili z lastnostmi, ki so lastne samo Fincem. Vsaka primerjava finskega boja za samoohranitev s slovenskim osvobodilnim bojem, kot to želijo nekateri še danes prikazovati, pa je vprašljiva!

(Viri: Jutro, december 1939, Dejanje, marec 1940, Delo, december 1984, fotografije so s spleta)