Filozof Berdjajev o posebni svobodi

1
Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (Vir: Bitno.net)

Zadnje čase zelo aktualen pojem svoboda prej kot kaj drugega kliče v spomin tip svobode, kot je bila Osvobodilna fronta. Zakaj tako, nam morda pojasni Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874–1948) z naslednjim odlomkom iz knjige Izviri in smisel ruskega komunizma, ki jo je napisal leta 1937, pri nas pa je izšla leta 2018.

Mladenič iz Rusije po revoluciji ni občutil svobode v Franciji

Filozofija tiranstva predvideva spremembo razumevanja svobode. Marksizem leninizem ali dialektični materializem iz časa proletarskih revolucij se sklada z novim razumevanjem svobode. In res se komunistični pojem svobode močno razlikuje od običajnih pojmov. Ruski komunisti so iskreno ogorčeni, če jim rečejo, da v sovjetski Rusiji ni svobode. Pripovedujejo naslednje. Neki sovjetski mladenič je za nekaj mesecev prišel v Francijo, da bi se potem vrnil nazaj v sovjetsko Rusijo. Ob koncu bivanja so ga vprašali, kakšen vtis je nanj naredila Francija. Odvrnil je: »V tej deželi ni svobode.«
Sobesednik mu je začudeno ugovarjal: »Kaj pa govorite, Francija je dežela svobode, vsakdo lahko misli, kar hoče, in dela, kar hoče – pri vas ni nobene svobode.«
Tedaj je mladi mož razložil svoje pojmovanje svobode: V Franciji ni svobode, ker tu ni mogoče spreminjati življenja, ustvarjati novega življenja, tako da se je on skoraj zadušil; tako imenovana svoboda je v Franciji takšna, da vse ostaja nespremenljivo, vsak dan je podoben prejšnjemu, vsak teden lahko strmoglaviš ministrstvo, a se ne bo nič spremenilo. Zato je bilo človeku, ki je prišel iz Rusije, v Franciji dolgčas. V sovjetski, komunistični Rusiji vlada prava svoboda, ker se vsak dan lahko spremeni življenje v deželi in celo na svetu, lahko se vse zgradi na novo, en dan ni podoben drugemu. Vsak mladenič se počuti kot graditelj novega sveta.

Gnetljivi svet kot skušnjava za mladino

Svet je postal gnetljiv, iz njega je mogoče delati nove oblike. Prav to je največja skušnjava za mladino. Vsakdo se ima za udeleženca skupne stvari, ki je svetovno pomembna. Življenje ni le boj za lasten obstoj, temveč je boj za preureditev sveta. Svoboda v Rusiji ni svoboda izbire, ni svobodna odločitev, da lahko zaviješ na levo ali na desno, ampak je dejavno spreminjanje življenja, dejanje, ki ga ne naredi posameznik, temveč družbeni človek, potem ko se je odločil za izbiro. Svoboda izbire cepi in slabi energijo. Prava ustvarjalna svoboda nastopi tedaj, ko je izbira narejena in se človek giblje v določeni smeri. Le takšna svoboda, svoboda kolektivne izgradnje življenja, pomeni generalno linijo komunistične partije in je v sovjetski Rusiji dovoljena. Prav takšna svoboda je aktualna in revolucionarna.
Francoska svoboda je konzervativna, ovira preurejanje družbe, reducirala se je na to, da vsakdo hoče, naj ga pustijo pri miru. Svobodo je treba seveda razumeti kot ustvarjalno energijo, kot dejanje, ki spreminja svet. A če svobodo razumemo samo tako in ne vidimo, kaj je pred takim dejanjem, pred tako uresničitvijo ustvarjalne energije, je to neizogibno zanikanje svobodne vesti, svobodne misli. Vidimo, da v ruski komunistični vladavini popolnoma zanikujejo svobodo vesti in misli. Pojem svobode se nanaša zgolj na kolektivno, ne pa na posameznikovo zavest. Oseba ni svobodna v odnosu do družbenega kolektiva, nima osebne vesti ne posameznikove zavesti. Svoboda je za osebo izključno prilagojenost kolektivu. Oseba, ki je prilagojena in zlita s kolektivom, pa dobi velikansko svobodo glede na ves preostali svet.

1 komentar