Fenomen jugonostalgije

49
308
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Francoski pisatelj ruskega rodu Andrei Makine je v svojem romanu Francoski testament naslikal podobo Francije kot oddaljene Atlantide, kot sanjske dežele. Močno idealizirana podoba Francije pa ni imela svojega izvora v mislih mladega Rusa, temveč je temeljila na pripovedovanjih njegove babice, Francozinje po rodu, ki je bila po spletu okoliščin ”prestavljena” iz Pariza zgodnjega 20. stoletja v post-revolucionarno Rusijo. Kulturni šok je bil za mlado Francozinjo seveda nepredstavljiv in tako je ”buržuazna eleganca” Pariza začela preraščati v sanjsko podobo. Kljub temu, da so okoliščine jugonostalgije in izkušnje Makinejeve babice nekaj popolnoma drugega, pa vidimo na delu podoben prenos spomina na mlajšo generacijo. Le kako drugače pa si naj pojasnimo dejstvo, da se majice s komunistično ikonografijo prodajajo skupaj z majicami glasbenih skupin na stojnicah po slovenskih mestih ter dejstvo, da jih kupujejo fantje in dekleta, ki so odraščali s Coca-colo in Mtv-jem.

Jer tad, tad sam bio mlad…

Če lahko pri starejši generaciji nostalgijo za Titom in socializmom iščemo bodisi pri njihovi takratni mladosti in prijetnih spominih povezanih v zvezi z le to, kot je lepo orisal Marko Crnkovič, je pa toliko bolj intrigantno dejstvo, da spomin na Jugoslavijo ni zamrl tudi pri mlajši generaciji, posebej pri študentih. Le kaj lahko današnji mladini pomenijo Josip Broz Tito, Che Guevara, Karl Marx in ostali, v kolikor ne gre za peščico prepričanih marksistov. Ravno tukaj pa vidimo enake mehanizme kot pri Makinejevi babici. Generacije naših staršev, katerih spomine na Jugoslavijo zaznamuje Bijelo Dugme, Alan Ford in filmi, kot so: Ko to tamo pjeva, so namreč brez problema proizvedli idealizirane spomine na čas svoje mladosti. In pop-kulturni fenomeni Jugoslavije so se v Sloveniji, kjer osamosvojitev ni bila zaznamovana z masovnim prelivanjem krvi, toliko lažje prelevili v simbole socializma. Če je pesem Zadnja ruža Hrvatska hrvaške skupine Prljavo Kazalište konec osemdesetih let na hrvaškem zbujala želje po samostojnosti, se v Sloveniji lahko brez problema poveže s simboli komunizma in nostalgično podobo preteklosti. K spreminjanju pretekle podobe v ”Atlantido” mnogo pripomore še neuspešna tranzicija. Le malokdo lahko krivi družinskega očeta, ki je zaradi neuspešne tranzicije ostal brez službe, nostalgije za komunizmom. Tako pa posledično podoba bivše Jugoslavije postaja sanjska Atlantida.

Ječi narodov

Fenomen jugonostalgije in dojemanja bivšega režima v javnem mnenju pa postane še toliko bolj zanimiv, če ga primerjamo s spomini na Avstro-Ogrsko in kraljevino Jugoslavijo. Vzdušje prehodov med državnimi tvorbami na Slovenskem ozemlju je bilo zelo zanimivo prikazano v delu Severni sij Draga Jančarja. V njem opisuje spremembe imen ulic v Mariboru v prvi polovici dvajsetega stoletja in pokaže, kako je praktično vsaka oblast zamenjala ime. Po osamosvojitvi Slovenije pa so se te spremembe dogodile v mnogo manjši meri. Tako niso samo ostala imena ulic in trgov po Josipu Brozu Titu, temveč je bila še leta 2009 po njemu poimenovana vpadnica, dokler ni bilo poimenovanje leta 2011 razglašeno za neustavno. A vendar je kljub razglasitvi prvotno poimenovanje ohranilo nemajhno število podpornikov. To pa je še toliko bolj zanimivo glede na dejstvo, da marsikatera zgodovinska osebnost iz prejšnjih obdobij ne dobi pozornosti ne glede na zasluge.

Ljudje kot npr. kralj Aleksander Karađorđević, ki je kot regent podpisal zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze, ”oče naroda” Janez Bleiweiss, poveljniki v bojih proti Turkom kot je bil Herbard Turjaški, duhovnik Lambert Erlich,ki je med prvimi zagovarjal idejo samostojne Slovenije, so iz javne predstave o toku slovenske zgodovine izpuščeni, kot da bi še vedno veljala revolucionarna ”masters narrative” o slovenski zgodovini po kateri v ”panteon herojev” sodijo poleg revolucionarjev kvečjemu še kakšen književnik in kmečki uporniki. Tako hkrati, ko se preko pop kulture kanonizira pozitivna podoba Titove Jugoslavije, ostajajo kraljevina Jugoslavija in Avstro-Ogrska v spominu kot ”ječa narodov”. To se je pokazalo tudi ob predlogu, da bi Slovenija priznala nemško manjšino, saj je javno mnenje pokazalo, da je podoba Nemca kot ”dednega sovražnika” še zmeraj živa. Kraljevina Jugoslavija je sicer v ljudskem spominu zapisana nekoliko bolje, pa še to najverjetneje zato, ker je iz njega izrinjena. Pri vsem tem pa je praktično irelevantno, da se je takrat ime Slovenci prvič pojavilo med imeni uradne državne tvorbe in sicer v prvotnem imenu Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Preden bo kdo vrgel ven očitek oktroirane ustave, pa se samo spomnimo, da je bilo za razliko od druge Jugoslavije dovoljenih vsaj več strank.

Sodba zgodovine

Sam ne bom oporekal izkušnji Jugoslavije  kot pripadnika delavskega razreda, ki se nikoli ni zanimal za politiko. Josip Broz Tito je namreč odlično razumel načelo ”kruha in iger”. A vendar ob tem ne smemo pozabiti razredne revolucije, ki  je narodu odsekala glavo, povojnih pobojev in odrekanja pravice do groba, izgona nemške manjšine, zaplembe premoženja in onemogočanje opozicije režimu do samega propada Jugoslavije. Če je večina vzhodne Evrope uspela obračunati s komunistično preteklostjo, bo to prej ko slej morala storiti tudi Slovenija. Ali nam podoba Ljubljane iz časa Jugoslavije, ki bi bila primerljiva s habsburškim Dunajem iz Včerajšnjega sveta Stefana Zweig-a, preprosto pomeni preveč?


49 KOMENTARJI

  1. Nostalgija po diktatorju in zločincu. Civiliziranega človeka to ne mika.

    Tudi mlade ne, saj vedo, da je Tito povsem spregledal svoje otroke in jim ni z oporoko prepustil noben dediščine, pa čeprav je dobival redno plačo in prejel ogromno dragih daril, ki so bila njegova last.

    Sicer pa se šele danes ugotavlja, da je imel veliko premoženja na računih v tujini in v sefih.

  2. Imel je tudi veliko otrok, menda 21, pa ne vem, če je vse sploh pozna.
    In takega človeka se ČASTI !!!

  3. Nostalgija po diktatorju in zločincu??? Možno. Jaz trdim, da gre le za denar in občutek oblasti nad sočlovekom.

  4. Tisti nostalgiki, ki so živeli v Jugi in vedo kaj govorijo so navadni goljufi!
    Toda, mladim je vse manj jasno. Povsem verjamejo v romantični NOB zoper nacizem. Te Hude jame, sploh ne vedo kaj bi z njimi in odrivajo stvar v stran. Kaj narest z masovnimi likvidacijami? Ali je to možno vstavit v zgodovino? Pieteta ni odgovor. Pieteta je samo formalno vprašanje.

  5. Večina mladih so razvajeni kloni svojih socialističnih staršev. Kaj je socialistu večji ideal kot to, da bi živel na lahek način na račun delavskega razreda?

    Socialni človek pomaga človeku v stiski. Socialist pa vsakega človeka vpreže z davki in ga iztiska, zato je vsak socialist antisocialen.

    Sanjarjenje vsakega socialista so:
    1. ležerno življenje
    2. veliko pravic
    3. nič dolžnosti
    4. čim manj ali nič dela
    5. državna služba
    6. iztiskanje in varanje drugih

  6. Bolestne nostalgije ne bi bilo, če tega ne bi nekdo sistematično vzdrževal. Mediji so na podzavestni ravni izpeljali pravo zaroto.
    Sicer se strinjam s Pavlovo klasifikacijo sanjarjen socialista. Povsod po demokratičnem svetu imajo levičarje za lenuhe in parazite (iz tega so izvzeti iskreni bojevniki za socialne pravice ter tudi mladostno uporništvo), toda v komunističnih deželah, kjer je bilo vse ena sama levica, so vse te slabe človeške lastnosti dobesedno eksplodirale.
    Sam v gostilniških diskusijah zaprisežene Titoiste nikoli ne pozabim vprašati: Vaš glavni iskalec sponzorjev je mrtev, kdo bo zdaj iskal sponzorje, da bomo živeli v pravljici, ki jo propagirate? Seveda takšna vprašanja obvezno preslišijo. Že dolgo sem slutil, na praksi pa se mi je potrdilo, da imajo nostalgiki selektiven spomin, vid in čustva.

  7. Če ima tak mladostnik doma starše z opranimi možgani, v šoli pa še vedno vso partijsko navlako, ki so jo skrbno nameščali še v socialistični Jugoslaviji, postane vsa zgodba skrajno preprosta in razumljiva.

    • Pravzaprav je bilo tudi za marsikaterega učitelja zelo enostavno v tistih časih. Učencem so pripovedovali tisto, kar je bilo dovoljeno in ukazano. Proslave so potekale v skladu s smernicami ZKS, SZDL in ostalih partijskih organizacij. Ni jim bilo potrebno razmišljati in se truditi. Partija je mislila namesto njih. In jih pustila pri miru, če so se uklonili in sodelovali z njo.
      In to so prenašali na učence.
      Doma pa je mnenje ustvarjala televizija, Delo, Novice in ostali mediji. Ti so opravili preostali del naloge.
      Ali je danes kljub neomejeni možnosti za informiranje drugače?

  8. Jugonostalgija je fenomen, ki ni vezan zgolj na šestero sanjarjenjih socialistov, temveč znanstveno utemeljen na sedmero čudežih SFRJ:

    čudež 1 – Vsi so bili zaposleni
    čudež 2 – Čeprav so bili vsi zaposleni, ni nobeden nič delal
    čudež 3 – Čeprav ni nobeden nič delal, so bili vsi načrti vsaj 100% izpolnjeni
    čudež 4 – Čeprav so bili načrti vsaj 100% izpolnjeni, so bile trgovine prazne
    čudež 5 – Čeprav so bile trgovine prazne, so vsi imeli vse
    čudež 6 – Čeprav so imeli vsi vse, so vsi kradli
    čudež 7 – Čeprav so vsi kradli, ni nikoli nič manjkalo

    Čudežno dogajanje je presahnilo, ko je zmanjkalo tujega denarja, sanjarije socialistov pa še trajajo 😉

      • Čestitke za tale opis stanja v SFRJ, ki je s sedmero čudeži natančno predstavljen.
        Nesposobnost dojetja čudežnega presiha teh čudežev, je pravzaprav tisto, čemur pravimo “oprani možgani”.

    • Svojo kariero sem začel leta 89 v neki firmi (ki je šla v stečaj, znova zrasla in zdaj normalno posluje). In tam je veljala tale modrost: “Se spomnite, kako je bilo luštno pri prejšnjem mojstru? Se spomnite, kolikokrat smo cel dan pili in se z vinom skrili na streho? Crknil je trak, nas pa ni bilo in je proizvodnja stala cel dan. Ali pa se spomnite, kako smo igrali tarok od šestih do dvanajstih s prekinitvijo za malico? Pa tudi delali smo!” Ja, imeli so se luštno, srali so ga med delovnim časov, povzročali so škodo – pa tudi delali so???

  9. Ne gre za nobeno jugonostalgijo. Med študijem sem imel priložnost malo bolj natančno pregledat arhivski material na temo “slovensko” nacionalno gibanje v 19. stoletju oz. pred prvo svetovno vojno, pa je moj zaključek izpadel zelo pesimistično, namreč ogromno tako imenovanih “slovenskih” narodnih buditeljev v 19. stoletju je bilo iliristično, jugo- in panslavistično usmerjenih. Za čuda jih je bilo ogromno na koroškem in štajerskem (matija majer ziljski in še veliko takih), medtem ko so edino na kranjskem prevladovali slovensko usmerjeni. Že v 19. stoletju je prišlo do jasne ločnice. In že v 19. stoletju so slovenski patrioti držali več ali manj z avstrijo (ivan šušteršič), medtem ko so iliristi šli v jugoslavijo (j.e. Krek)… In tudi ime samo, slovenci, vse pove… Hrvatje, srbi, bolgari, celo rusi in ukrajinci, poljaki, čehi, vsi imajo določeno specifično oznako za svoj narod, le mi se imenujem preprosto samo slovani…

  10. Slovenska nacija se je rodila kot odgovor na čedalje bolj nemško obarvano habsburško monarhijo, pojem nacije smo prevzeli od nemcev, prej smo bili samo kmetje in slovani, pa nič drugega… Zato še danes mi desničarji, ki hočemo iz slovenskega naroda ustvariti tudi slvoensko nacijo držimo več ali manj z zahodom, z nemčijo, francijo, anglijo, zda, ker črpamo pojem nacije po zahodno evropskem modelu… socializem je to navezanost na zahod pretrgal, zato smo izgubili tudi kompas, kaj sploh nacija je, in smo padli zopet nazaj v topo in brezciljno slovanstvo, obarvano iliristično in jugoslovanstvo. Vsi krivite jugoslovanski socializem za vse, kar se trenutno dogaja v sloveniji, vendar je treba tudi vedeti, da narod dejansko nima občutka za nacionalnost, slovenci smo nedovršena nacija, tako kot večina slovanskih narodov razen poljakov in čehov, ki so v bistvu že na pol ponemčeni…

    • Zato pa je zelo pomebna naša zgodovina. Sit sem komunističnih laži o naših prednikih. Edini namen jim je pretrgati korenine.
      Moj sklep je da smo bratje s Slovaki, ki so nas presekali nekako napol germani in ogri, tako da nas je pol tu, pol gor.
      Ne vem koliko je to pravilno, vendar mi je prijetna misel.
      Panslavizem mi ni odveč, bolj me moti, da se vsiljujemo kot dunajski hlevarji. Naduti kot ne vem kaj. Komunizem nas je oropal identitete, naše prednike razglasil za idiote in nas končno pustil same v gnoju. Kot narod bomo izginili, če se ne poberemo.

      • Slovenci, slavonci in slovaki so en slovanski narod na zahodu panonije… slovenci smo specifični v toliko, ker smo se pomešali z staroselci, romaniziranimi kelti in ostanki germanov, ki so šli tod mimo, ter se pozneje delno tudi germanizirali v nemšpkem cesarstvu… gorenjci in štajerci nosimo podobo keltov in nemcev, dolenjci pa so ilirsko obarvani, ker ješla meja med kelti in iliri nekako po meji med gorenjci in dolenjci… Po veliki kugi 1348-51 smo izgubili velik del slovenskega življa na koroškem in štajerskem. Slavonci so specifični, ker nikoli niso bil del nemškega cesarstva, so prevzeli običaje dejanskih južnih slovanov, ki so se imenovali anti. Slovaki so pa spet specifični po svoje… top se mi zdi fakt… Slovenci imamo đše vedno podzavesti, da smo veliki slovanski narod, kot pred 1.500 leti ob naselitvi, v bistvu smo pa strpani v alpske in predalpske doline, kjer so vidne vse razlike, tako kot so bili nekoč različni staroselci na tem ozemlju, zato smo tudi tako skregani med seboj, čeprav stalno sanjamo o neki veleslovanskem narodu in se hočemo stalno priključiti drugim slovanskim “polbratom”….

        • Lepo povedano. Ne vem kdo sanja o veleslovanskem narodu. Zdi se mi da bolj sanjamo da smo germani v resnici.
          Če smo pa bratje s slavonci in slovaki, evo, to je vse kar potrebujemo.
          Če imamo brate nam ni treba, da smo skregani med sabo. Če pa hočemo tekmovati kdo je večji german, potem smo v riti. To nas uničuje. Plazimo se pred zahodom, glumimo da smo vsaj kot avstrijci, oni nas pa z gnusom zavračajo. In potem ti pridejo komunisti in rečejo, vi vsi ste vesoljci.

          • Samo vprašanje-zakaj je tvoj vladar odprl mejo v letu(mislim, da je bilo 1963) in večina delavcev, ki so odšli v tujino (nad milijon…še več kot to) je odšlo k tem osovraženimi pri tebi Germanih. Po vrhu pa še bivši okupatorji. Ni to malo skregano s tvojo logiko. Tudi danes mladi hodijo na zahod (tja v države, ki so jih 27.4.1941 imenovali imerialisti).Čudno, mladi se ne pulijo, da bi hodili delat v Srbijo, BIH, Hravaško…tudi potomci prednikov, ki so prišli v SR Slovenijo s trebuhom za kruhom ali po diktatu ZKJ ne želijo nič o temu slišati. Čudno, ali ne?

          • Doktrino, da smo se Slovenci pa tudi ostali slovanski živelj, pritepli iz nekih Zakarpatskih močvar pred 1500 leti, so razširili nemški nacionalistični zgodovinarji. Prav žalostno je gledati uradno zgodovinsko znanost v Sloveniji, ki še vedno ponavlja to vsiljeno neumnost, ki ni nič drugega kot servilen odnos do nekdanjega veliko-nemštva.
            Ta servilnost gre močno na roko tudi veliko-italijanskim apetitom, saj preprečuje pogled v zgodovino, pred nastajanjem in nastankom rimskega imperija.
            Kar sem v komentarjih zasledil, bi utegnilo biti res edino to, da so Slovaki tudi Slovenci, ki so zbežali leta 9 po Kristusovem rojstvu, ko so v 3-letni vojni z Rimljani (6-9 po K.r.) zbežali pred suženjstvom preko Donave, ki je bila takrat mejna reka tega cesarstva.

            Slovenci smo staroselci in smo tu na tem ozemlju že od kamene dobe.
            Oglejte si malo nove zgodovinske pristope, ki se v svetu vedno bolj uveljavljajo. Sodobna teorija zgodovine, je teorija kontinuitete, ki vojnih pohodov ne enači s preseljevanji. Pristašev te teorije je v svetu čedalje več.
            V Sloveniji imamo že na desetine domačih piscev in veliko število knjig.
            Naj omenim le nekaj domačih piscev, kot so : pater Ivan Tomažič, Jožko Šavli, Matej Bor, Lucijan Vuga, Ivan Gorenc, Vinko Vodopivec, Andrej in Jože Rant, Tomaž Grohar, Jožica Gerden in še množica drugih prizadevnih piscev, ki na podlagi izkopanin, tabličnih zapisov, toponimov in genskih sledi dokazujejo potek zgodovine Slovencev.
            Od tujih naj omenim Jurija Venelina z delom “Starodavni in današnji Slovenci”, ki jo toplo priporočam, pa novejše, kot so Mario Alinei, Colin Ranfrew, Pavel Tulajev in še množica drugih.

            V Sloveniji ni obtičal samo razvoj demokracije, ampak tudi znanosti, še zlasti zgodovinske, ki se še vedno spotika nekje v 19. stoletju.

          • grmačansky, svoj prezir obrni kar nase.

            Mene skrbi ker s takim sovraštvom gledamo na slovanske narode okoli sebe. S tem istim sovraštvom namreč se sovražimo med seboj.
            Krpelj, ne moremo biti staroselci, če sam praviš da so nas rimljani pregnali leta 9. Kakšno kokodakanje?
            Slovenščina sploh od kdaj obstaja? Kot Slovenci smo tu menda nekako od 8 stoletja, če se ne motim.
            Zdaj pa sovražite srbe in bosance in hrvate, potem pa ližite rit avstrijcem: tega jaz ne bom priznal za slovensko identiteto.

        • Abelard, a ne bi bilo bolj točno reči “Slovenci smo nastali iz mešanja slovanskih, germanskih, ilirskih, keltskih itd plemen”? Mani je to bolj logično. Rusi so pa zmes slovanskih (Bog ve katerih), ugro-finskih, sibirskih, mongolskih, inuitskih itd plemen. Panslavizem pa je bila najprej pesniška fantazma, potem pa so jo izkoristili Rusi, da bi s pomočjo slovansko-govorečih narodčičev razširili svoje vplivno območje in prišli v direkten stik z jadranskim morjem. In mi smo jim nasedli in jim nasedamo še zdaj. Edini, ki jim niso nasedli, so bili zgodovinsko Poljaki. O tem lepo piše Engels ob panslavističnem kongresu na Dunaju. Vse na netu.

          • Zdravko, zakaj pa ti tako z sovraštvom gledaš Germane v 21.stoletju in od njih pričakuješ pomoč, posojila, vlaganje v gospodarstvo? DVOLIČNEŽ, da ti ni para !!!
            Osebno pa imam raje Srba v Srbiji, ki spoštuje svojo deželo, kot Srba v Sloveniji, ki se ne zna , NOČE naučit SLOVENSKEGA jezika in blati našo državo, ki mu je dala službo, socialno stanovanje in še marsikaj…ali pa z izbrisom izsiljuje!

          • Sploh jih ne sovražim. Jaz se nimam za germana! To pa ne pomeni da ne maram germanov. Sploh ne. Zelo spoštujem tako nemce, kot italijane ali francoze in angleže. Sam sem pa slovan, ne glede na balkanske zdrahe.

          • To z izbrisom pa počasi skapiraj da nimaš prav. Oz. s tem kažeš predvsem sovraštvo, čeprav govoriš drugače. Govoriti je eno, resnica pa ni nujno enaka.

      • Zakaj bi pa to bila komunistična laž? Desničarji ste prav paranoični, ko v vsaki stvari vidite komunizem.

        Da smo bratje s Čehi in Slovaki je splošno znano jezikoslovno dejstvo – razen če si ignorant – isto pleme (ali skupina plemen), ki se je priselilo na ta področja, med katere so se kasneje pomešali še poznejši prišleki Avari.

        Slovanska plemena so nekoč živela tudi na velikem območju tega kar je danes Nemčija, še danes se tam – po letih germanizacije – nahajajo ostanki tega v lužiških Srbih.

        Dajte se malo izobraziti preden pišete…

        • Tako kot ti to pišeš, je vsekakor komunistična laž.

          Identifikacija naroda z jezikom je dokaj nova stvar, pa še ta je bolj evropska značilnost, ki je nastala šele takrat, ko so višji sloji opustili latinščino kot uradni jezik in sprejeli jezike “plebejcev”.

          Gene in jezik res lahko spadajo v skupino, ki ji pravimo Slovani.

          Kulturno je pa med nami in Rusi ogromna razlika, kot je tudi razlika med nami in Srbi.

  11. Nostalgija je strup. Kot otrok osamosvojitve ne vidim nobene potrebe po njej. Potrebno je misliti na težave sedanjosti in prihodnosti. Iz preteklosti se lahko samo učimo.

    Kar pa seveda ne pomeni negiranja tistega, kar je bilo v SFRJ dobro.

    • Jagdpanzer, kaj je bilo v SFRJ dobrega, da je za to zaslužen socializem? Pri odgovoru ne pozabi upoštevati vseh vplivov, ki so jih imele na naše življenje miljarde dolarjev pomoči, ki jih je sponzoriral “gnili kapitalizem”. Kaj je socializem sam ustvaril? Pa prosim brez izmikanja!

      • Sicer pa samo poglejmo danes, kakšne vse bolne karikature je ustvaril socializem. Sodnica – Titova pionirka je pravi emblem psihopatskega stanja v aktualni Sloveniji.

          • Najhujše pa je to povezovanje Bijelega dugmeta ipd. s socializmom. To je tako, kot bi Erosa Ramazzottija in Lauro Pausini povezavali s karšnokoli politično opcijo, ki je bila ob njihovem vzponu tedaj na oblasti. Gre za naravne talente, ki bi se razcveteli v vsakem sistemu. Socializem je vzgojil manipulante, ki kot roboti na vseh točkah odbijajo napade na socializem z novimi in novimi manipulacijami.

          • Ter njihov antipol: zafrustrirance, ki iščejo razlog za svoje probleme v bivšem sistemu, ter leta 2014 ne morejo živeti brez da bi ga tedensko omenjali po vseh javnih medijih. Lahko govorimo o psihotičnem narodu?

            Močna socialna mreža, spoštovana mednarodna politika ter svetovno znana umetniška scena sta gotovo med vrlinami SFRJ.

          • Milijarde bi lahko Partija porabila tudi drugače kot za varno socialno mrežo.

            Ostalo pa je od njih v veliki meri neodvisno.

          • Podobno kot Carlos Santana z majico Che Guevare, (ne?) vedoč, da je kubanski režim zapiral ljudi, ki so poslušali njegovo glasbo.

          • Če je simbol Cheja kot ideje borbe za boljši jutri sporna, ker je dal postreliti ujetnike ob prevzemu oblasti, se spomni na v imenu križa iztrebljena avtohtona ljudstva, ko ga bo naslednjič kdo nosil kot simbol svoje vere 😉

          • Jagdpanzer, lahko narediš eno primerjavo? Kakšen je bil svet v času “iztrebljanj v imenu križa”, kot praviš? Kaj lahko poveš o tistem času? Razen seveda tega, kar so ti vprogramirali v glavo. Iztrebljanje v imenu križa je tako kompleksna stvar, povezana s tisoč okoliščinami po vsem svetu, da je ni mogoče razložiti na forumih. Ves svet je bil skozi vso zgodovino ena sama klavnica in bolezen. Mogoče veš, kaj se je v istem času dogajalo v drugih delih sveta, v Aziji, Afriki, kjer se jim o kakšnem križu ni niti sanjalo? Seveda vi na jeziku nimate drugega kot umore v imenu križa. Da pa je bil to svet, ki je težil h kultiviranosti, je dokaz v tem, da se je o vsem že takrat veliko polemiziralo, ohranilo pa se je tudi ogromno zgodovinskega gradiva. Vsekakor veliko več – ali ni to pravzaprav čudno?! – kot za časa udbovskega pustošenja v ljubljeni in nostalgični Jugoslaviji. Te tvoje primerjave so bolestne. Takšno opravičevanje komunističnih zločinov, ki nimajo primerjave v zgodovini, je nerazumljivo. To lahko piše samo opranoglavec.

          • Tukaj sploh ne gre za opravičevanje zločinov, temveč za relativno vrednost simbolov. Če tega nisi sposoben dojet, potem kar pihaj naprej nad rdeče zvezdo, srpom in kladivom, ter sabotinskim Titom.

          • In verjemi, pranju možgan sem se uspešno upiral – istočasno sem se rešil katoliškega posiljevanja pri verouku ter pridobil dostop do nejugoslovanske zgodovinske literature. Lahko zase trdiš enako?

          • Tisto, česar pancer in komunajzerji ne razumejo, je to, da se je svet razvijal iz bolj krutega v bolj humanega.

            Krščanski svet je ravno zaradi krščanstva dejansko najbolj human.

            Komunizem je v tem pogledu velik velik korak nazaj.

          • jagdpanzer, če ne opravičuješ komunistični sistem, potem ga obsodi, jasno in brez opravičevanj in (naučenih) neumestnih primerjav.

  12. (Mogoče je odgovor na napačnem mestu, je pa odgovor Alojzu).

    Svet se ne razvija proti bolj humanemu zaradi krščanstva, temveč zaradi tega, ker se človeštvo igra z vedno močnejšimi orožji. To je proces, ki traja že tisočletja in je povsem neodvisen od ideologij, ver, filozofij ipd…

    • Nik, ne nakladaj. Močnejša orožja so le beden poskus prikazati stanje drugačno, kot je.

      Tukaj ne gre za vojne med državami, saj stem orožjem operirajo le države.

      Dejstvo je, da je na splošno varnejše za posameznika – s tem tudi kazni postajajo milejše.

  13. Tipičen primer grozljivosti prejšnjega sistema je ogorčen odziv Lenarta Zajca, sina Daneta Zajca, ki obtožuje Janšo, da so na proslavi ob “majniški deklaraciji” zlorabili verze njegovega očeta ter Janšo proglaša za velikega manipulatorja z mrtvimi in sejalca razdora med Slovenci. Grozljiva je moč prejšnjega popolnoma manipulativnega sistema, kako je prepričal ljudi, da manipuliraji vsi ostali.
    Komunistični sistem se je zaril v nepredstavljive globine človeške psihe. Sploh ne veš, kje začeti pogovor z zmanipuliranimi ljudmi, da bi stvari postavil na neko etično izhodišče. G. Lenart Zajc, zaboga, kaj lahko odgovorite na podatek, da je Tito odgovoren za 1.170.000 pobitih ljudi? Se vi zavedate, kaj govorite?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite