Falklandski otoki ponovno v ospredju britansko-argentinskih odnosov

Argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner je v odprtem pismu objavljenem v londonskih časnikih Guardian in Independent 3. januarja, pozvala britanskega premierja Camerona, da se drži resolucije Združenih narodov, ki poziva na pogajanja k rešitvi problema Falklandskega otočja ali Malvinskih otokov, kot jih imenujejo Argentinci. »Od 3. januarja izpred 180. let Velika Britanija kot kolonialna sila zavrača vrnitev tega ozemlja Argentinski republiki, preprečujoč ji, da vzpostavi svojo ozemeljsko integriteto«, navaja v odprtem pismu Kirchnerjeva. Objava tega pisma pa ni zgolj slučajna, saj sovpada s 180. letnico angleškega zavzetja tega Falklandskega otočja, ki se nahaja 400 kilometrov od argentinske obale in 14.000 kilometrov od Londona.

Kratka zgodovina spopada

Velika Britanija in Argentina sta bili leta 1982 v 10-tedenski vojni za Falklandsko otočje, ki se nahaja v južnem Atlantiku in ki je bilo predtem stoletje in pol del britanskega čezmorskega ozemlja. Vojno iskro je zanetila Argentina, ki je vpadla s svojimi vojaškimi enotami na Otočje, ki je bilo tedaj pod Britansko suverenostjo. V 74. dneh, kolikor je natančno trajal spopad je umrlo 907 ljudi, 649 na argentinski in 255 na britanski strani. Argentinci se zavedajo, da je vojno sprožila takratna vojaška oblast v Argentini, vendar jih je večina svojo jezo usmerila na zgodovinsko vlogo Velike Britanije kot glavne kolonialne sile, čeprav Falklandsko otočje ni več britanska kolonija. Ankete danes kažejo, da večina Argentincev meni, da so Falklandi njihovi, zato so tudi pozdravili nedavno kampanjo svoje predsednice usmerjeno v pridobitev suverenosti nad otočjem.

»Falklandski spor je zelo čustveno vprašanje. Mi še naprej učimo naše otroke, da so Malvinas argentinski. In še naprej upamo, da tudi bodo«, je dejal Marcelo Pozo, ki je v času spopada imel 19 let.

Invazija argentinskih sil na Falklandsko otočje je močno presenetila tedanjo britansko premierko Margaret Thatcher. »Nikoli nisem pričakovala, da bodo Argentinci direktno napadli Falklandske otoke«, se spominja Tatcherjeva. »To je bil najhujši trenutek v mojem življenju. Najhuje je bilo, ko ni bilo nikogar, ki bi mi dejal ali lahko vrnemo Otoke«, je še dodala Tatcherjeva. 31. maja 1982 so vojaške enote Velike Britanije pričele s kontra ofenzivo, za ponoven prevzem nadzora na otoško prestolnico Stanley.

Oster odziv Londona

Tri dni po objavi odprtega pisma argentinske predsednice v britanskem tisku, se je odzval britanski premier Cameron. Na radio BBC je sporočil, da ima Velika Britanija pripravljeno močno vojaško obrambo na Falklandskem otočju. Cameron je že pred tem dejal, da ima 3 tisoč prebivalcev Falklandskih otokov močno željo, da ostanejo v okvirju Združenega kraljestva in da bodo imeli priložnost svojo voljo podati na referendumu, ki bi naj bil marca letos.

London energično zavrača možna pogajanja z Argentino, trdeč da o usodi Otočja lahko odločajo samo njegovi prebivalci, v skladu s principom Združenih narodov o samoodločanju. Član Zakonodajne skupščine Falklandskih otokov Berry Elsbee je premierja Camerona podprl.

Foto: dailymail.co.uk