F. Pevec: Slovenski jezik nam določa našo identiteto

23
203
Foto: Pinterest.
Foto: Pinterest.

Ker je bil v nedeljo 21. januarja mednarodni Unescov dan maternega jezika, je najverjetneje prav, da mu posvetimo nekaj konkretne pozornosti.

Vprašajmo se: zakaj zadnje čase izginja lepa slovenska beseda iz našega vsakdanjega življenja? Lepa slovenska beseda, ki odraža naša pozitivna čustva in gradi plemenite medsebojne odnose.

Poglejmo, kaj se dogaja pred našimi očmi:

– Slovenske besede » lep pozdrav, srečno, zdravo, nasvidenje«, ki povejo, da imamo do drugega pozitiven odnos, se skuša nadomestiti z nelepo tujko »čao«, ki je kot bi ‘lep pozdrav’ postavili na glavo. Očitno bomo začeli tudi govoriti, da smo »čaoni«, ne pa srečni ali zdravi.
– Slovensko besedo »veselica«, ki nas navdahne z veseljem, se skuša nadomestiti z nelepo tujko »žur« in »fešta«. Očitno bomo začeli tudi govoriti, da smo »žurasti«, ne pa veseli.
– Slovenske besede »zelo, močno«, se skuša nadomestiti z nelepo tujko »ful«.
– Slovenske besede »to, tole, takole, glej, lej, na, tu imaš« se skuša nadomestiti s prostaško izvorno tujko »evo«.
– Slovensko besedo »kot« se skuša nadomestiti s tujko » kao«.
– Slovenski vljuden in spoštljiv poslovni odnos do stranke » prosim, izvolite, hvala«, se skuša nadomestiti s prostaško izvorno tujko »evo«, ki celo namiguje na koruptiven odnos.
– Slovenske besede » gremo, pojdi, pridi« se skuša nadomestiti s tujko »ajde«.
– Slovensko besedo » seveda« se skuša nadomestiti s tujko »valjda«.
– Slovenski začudeni, lepi «o«, se skuša nadomestiti s tujko »vau« kot bi zalajali.
– Slovensko besedo »ni kaj«, se skuša nadomestiti s tujko » ni problema«, ki sama po sebi obremenjuje.

Zakaj dopuščamo, da lepe slovenske besede nadomeščajo nelepe tuje besede? Če se bo tako nadaljevalo, lahko izračunamo, čez koliko let ne bo več slovenskega jezika, saj se bo kepa izginjanja slovenskih besed čedalje hitreje valila.

Na tisoče je slavistov, pisateljev, pesnikov, pedagogov, piscev člankov, gledaliških in filmskih, igralcev ter novinarjev, ki jih pri delu zavezuje lepa slovenska beseda, pa se ne oglasijo. Naj končno prekinemo z malomarnim odnosom do svoje kulturne biti in identitete! Poleg tega je več kot sto tisoč pevcev in glasbenikov, ki se ukvarjajo ljubiteljsko s slovensko kulturo.

Ali se sploh zavedamo, da s tem izgubljamo našo sonaravno kulturno bit in identiteto ter vrednoten odnos do samega sebe?!

Vsak lahko prispeva, da se ta omalovažujoč odnos do lepe slovenske besede in naše kulturne biti in identitete, spremeni v pozitivno smer.

Na to nas tudi opozarja in zavezuje ne le naša vest, ampak tudi Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, pri kateri je materni jezik na 1. mestu. Konvencijo je Slovenija ratificirala z zakonom in se v njem obvezala, da bo vestno varovala in negovala svojo kulturno dediščino in s tem svojo identiteto.

Franc Pevec

23 KOMENTARJI

    • Da. Na slovenski trobojnici čisto na majhno piše – to je nesmrtni duh Janeza Vesela alias Jovana Koseskega. 🙂

  1. Zelo koristen in potreben članek, ki bi mu vsi slovenski publicisti in učitelji morali posvetiti pozornost in dejanja.
    Pri SSK je sekcija “Slovenska beseda” in za program dela za 2016 sem napisal sledeči komentar:
    Ko se začel brati progam, sem najprej pogrešal pobudo za opozorilo medijem za skrb za slovenski jezik z dvojino, ki ga krasi v biološko filozofskem smislu. Nato sem opazil, da je okrogla miza v septembru na temo ohranimo slovenščino. Toda vprašanje je kakšno ? Mislim, da je potrebna aktivna skrb za lepo, živo in seveda čisto slovenščino z dosledno rabo dvojine.

    Predlagam, da se s tem začne v januarju in nadaljuje v septembru.

    Ideološki referendum je potrditev, kako nas boljševiki hočejo speljati na zlagano ideologijo z spreminjanjem besednega in smiselnega govora o naravnih pojmih, da bi dosegli nerazumno in nestvarno razmišljanje.

    Slomšek pravi: ” Le prizadevaj si spoznati našo besedo čedno olikano in ljubil jo boš kakor svoje očesce !” Zato velja tudi: “Skrbi manj govoriti in več dobrega storiti !”. In to je tudi govor, ki uporablja v polnosti moč jezika.
    Zato bodimo ponosni na slovenski jezik, ki mu je dr. F. Prešeren dokazal svetovno veljavo !

    Avtorja in vse, ki se strinjajo z člankom vabim, da se pridružijo sekciji SSK “Slovenska beseda “.
    V sodelovanju je uspeh in zadovoljstvo

    • Gospod Franc,
      se strinjam z vami. Čeprav v tej skrbi za slovensko besedo smo malo pozabili delati nosilce te besede.

  2. “– Slovenske besede »to, tole, takole, glej, lej, na, tu imaš« se skuša nadomestiti s prostaško izvorno tujko »evo«.”
    ========================

    Evo, po tem se mi je zasvitalo. 😉

  3. Poleg slovenskega jezika, nam določa identiteto tudi slovenska glasba in slovenska pesem ter šege, navade in reki.

    Vse to je naša kulturna dediščina, ki je varovana z Unescovo konvencijo, sprejeto v Parizu leta 2oo3 in ratificirana slovenskim zakonom leta 2007, s katerim smo se konkretno obvezali na kakšen način bomo varovali in negovali slovensko kulturno dediščino.

    Upajmo, da ne bo uspel vladin predlog, da bi naj vrteli po medijih le do 2 leti staro slovensko glasbo, kar bi pomenilo izničenje slovenske kulturne dediščine.

  4. To bi pomenilo tudi izničenje naše sonaravne kulturne biti in identitete, s katero bogatimo kulturo slovenskega in s tem tudi svetovnega okolja.

  5. Nekateri se zelo trudijo, da bi se slovenska glasba, za katero je značilen sonaraven alpski glasbeni melos, pobalkanizirala.

    Drugi pa se trudijo, da bi se angloamerikanizirala.

    Ne gre za to, da ne bi smeli poslušati in tudi kdaj zapeti prej navedeni glasbi.

    Gre za to, da ne smemo maličiti svoj glasbeni melos z uvajanjem tujih glasbenih melosov in potem trditi, da je to slovenska glasba, ko je logično, da gre za kopijo tuje glasbe, ki je zmaličila slovensko glasbo.

    Drugi razviti narodi varujejo in negujejo svojo kulturno dediščino, kar je civilizacijska vrednota.

    Prav je, da tako ravnamo tudi Slovenci.

  6. Tudi v slovenski narodno zabavni glasbi se že pojavljajo balkanski trilerji ali pa glasbila, v zabavni pa sploh.

    Če se bo ta trend nadaljevali, sčasoma ne bomo več vedeli, kaj je značilno za slovensko glasbo.

    Žalostno še zlasti, ker so Avseniki dokazali, kako močan je kulturni vpliv Slovencev v Evropi na podlage glasbe, ki jo igramo.

  7. Naj opozorim še na naslednji negativni pojav v slovenski glasbi in pesmi:

    V zadnjem času se pogosti primeri javnih in zasebnih zabavni prireditev in srečanj, ko ansambli igrajo le tujo glasbo, ko bi naj bili ljudje najbolj veseli.

    To je takrat, ko skupaj plešejo in pojejo v verigah ali v krogu. Običajno gre za dalmatinske ljudske pesmi, pa čeprav so manj veselične in radostne kot slovenske ljudske pesmi ( Mise mamo radi, Bod moja, bod moja, Tam dol ravnem polju, Preden boš rajžo šel, Še še en krajcarček mam, Terzinka, Prej pa ne gremo dam; prišel je našel je…).

    Na ta način se trudijo, da bi nas navadili, da ne znamo več biti veseli po slovensko.

  8. Slovenski ansambli imajo združenja, ki bi lahko opozorila na ta negativen pojav izničenja slovenskega veselja in radosti.

    Poleg tega pa bi morali svoje storiti tudi mi, ko smo na takšni zabavi in zahtevati, naj se poveselimo predvsem ob slovenski glasbi in pesmi, ki je odsev prelepega slovenskega okolja..

    Prav zaradi tega je logično, da je najlepša. Posebej še, ker je naša, izvirna. Izvirnost pa ima veliko prednost pred tujimi kopijami.

  9. Na takšne konkretne načine bomo vzgajali in negovali pozitiven odnos do naše slovenske kulture in slovenske identitete.

    Sedanji mačehovski odnos do slovenske kulture in identitete in s tem do naše izvirne ustvarjalnosti pa ustvarja hlapčevsko miselnost, malodušje in vrednotno propadanje.

  10. Zato je daleč premalo govoriti in pisati le slovenski zastavi, himni in Rudolfu Majstru.

    Samo ti nas ne bodo osamozavestili, kaj je slovenska kulturna bit in identiteta in kakšen pomen ima za vrednotno in uspešno življenje, tako zasebno kot skupno.

  11. Na RTV je v polnočnem klubu o slovenskem domoljubju lepo povedal gospod Pevčević, ki po 1. staršu srbske korenine.

    Povedal je, da čuti iskreno domoljubje do slovenskega okolja in slovenske skupnosti, kjer živi. Poleg tega pa z zanimanjem spremlja kaj se dogaja v Srbiji.

  12. Ko sem se nedavno pogovarjal s predsednikom domoljubnega društva na levici in ga vprašal kakšno delovanje imajo v programu, mi je dogovoril: ” Rudolf Majster in kar se je takrat dogajalo.”

    Ker sem presenečen, da jih zanima le tisto kar se je zgodilo v času Rudolfa Majstar in ne tudi to kar se dogaja danes, sem ga še povprašal:

    Kaj pa današnje domoljubje Slovencev in razumevanje kaj domoljubje vse obsega?

    Odgovoril mi je: “S tem pa se mi ne ukvarjamo.”

    Seveda sem bil razočaran nad takšni domoljubjem, ki je izzvenelo kot nedomoljubje.

  13. Tudi letošnja slovenska popevka je izpadla kot rokovska popevka, ker je:

    – komisija favorizirala izrazito rokovsko skaldbo, ki je bila tudi odpeta na izrazito rokovski način za katerega je značilen nenaraven, torej popačen pevski glas in ji dodelila kar dve nagradi, pa čeprav je izmed 3 skaldb o katerih so smeli gledalci glasovati, prejela le 115 glasov.

    – ker je boben v orkestru preglasil pevski glas, zlasti pa ostale inštrumente v orkestru, ki dajejo skladbi melodično lepoto in čutnost odpete pesmi.
    Boben, ki je bil v zgodovini značilen pri Slovencih v vojaških pohodih, ne pa pri kulturnih prireditvah.

    – ker je dirigent Greblo tekom prireditve promoviral s petjem ameriški rok oziroma glasbo in predlagal naj se kar o njej glasuje.

    – ker se kje omalovaževalo slovensko glasbo, ko je bilo napovedano, da ne bodo nastopili Fantje s Praprotna, kar je povzročilo med gledalci hihitanje.

  14. Popravek k 1. alineji prejšnjega komentarja:

    ..rokovska skladba, ki je prejela od treh skladb, o katerih se je smelo glasovati, le 11% glasov.

  15. in še popravek, s katerim brišem besedo ” Tudi” na začetku komentarja o slovenski popevki, saj komentar zadeva le letošnjo slovensko popevko.

  16. Logično je tudi, da nas identificirajo kot Slovence tudi :

    – naše prelepo naravno okolje oziroma Slovenija ter njeni naravni zakladi
    – slovenski športni, gospodarski, znanstveni, kulturni in drugi uspehi.

  17. Po logiki stvari, ni težko biti to, kar sonaravno in izvorno smo.

    To kar smo prinesli s seboj na svet – slovensko dušo, ki jo zaradi naravnih, stvarstvenih zakonitosti hranimo v slovenskem okolju in hoče ostati to, kar je – slovenska.

  18. Domoljubje in človekoljubje živita z roko v roki.

    Domoljubje je ljubezen do samega sebe in nerazdružjivega domačega okolja ter domačih soljudi.

    Domoljubje je pozitivna ljubezen, ki gradi in zagotavlja uspešen razvoj.

    Če je ljubezni dovolj, je domoljubna gradnja življenja velik užitek, ki koristi nam posameznikom, slovenski skupnosti in svetovni skupnosti.

  19. Vsi nam zavidajo, kako lepo Slovenijo imamo.

    Mi pa smo kot razvajeni otroci, ki ne vedi, kaj bi z njo počeli.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite