F. Koncilija: Zamolčana dejstva pri ustanavljanju novih škofij

6
271

novo mestoRazmišljanje ob 10–letnici delovanja novomeške škofije

Natanko 641 let od ustanovitve Novega mesta (7. 4. 1365) in 513 let od ustanovitve kolegiatnega kapitlja (27. 4. 1493) je papež Benedikt XVI. 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem z bulo ustanovil tri nove škofije; v Celju, v Murski Soboti in v Novem mestu. Celoletno dogajanje ob 10. letnem jubileju delovanja novomeške škofije je vodil škofijski Odbor za pripravo in praznovanje tega jubileja pod geslom:«Živo občestvo Cerkve!«. Poleg organizacije znanstvenega simpozija, predstavitve škofijskega Zbornika, video filma in teološkega simpozija je bila gotovo najzahtevnejša in najdražja obnova škofijskega dvorca.

Kratek zgodovinski pregled najpomembnejših dogodkov

Štirinajsti novomeški prošt Janez Andrej pl. Stemberg (1611 – 1666), prošt je bil med leti 1653 – 1666, je bil najbolj prizadeven in zaslužen za ustanovitev škofije v Novem mestu. Zaradi političnih razlogov je tedaj škofijo dobila Gorica, Stemberger pa zaradi zgodnje smrti ni dočakal niti trajne pravice nositi škofovska znamenja (insignij), kot so palica, mitra, prstan itd… Drugi vatikanski koncil (1962 – 1965) je proštom te pravice ukinil.

V novejšem času, jeseni leta 1977, je bila v verskem časniku Družina najprej podana anonimna pobuda za ustanovitev novomeške škofije, drugo pobudo pa je 25.11.1993 podal takratnemu predsedniku Skupščine občine Novo mesto Franciju Konciliji, Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič. Samo nekaj mesecev kasneje, 23. Junija 1994 pa je neformalna skupina katoliških izobražencev, županov, predstavnikov takratne slovenske vlade in članov Državnega zbora z Dolenjske in Prekmurja, takratnemu nunciju v Sloveniji, nadškofu msgr. Pieru Luigiju Celati, predala uradno prošnjo za ustanovitev novih škofij v Sloveniji. Kasneje je tedanji predsednik slovenske škofovske konference nadškof France Rode sprejel odklonilno stališče do ideje novih škofij, pri čemer so ga podpirali tudi številni slovenski duhovniki, ki si niso želeli novih škofov. Razmere se niso spremenile niti s prihodom papeža Janeza Pavla II. v Slovenijo, niti s kasnejšim obiskom Vatikanskega državnega tajnika Sodana, nuncij Edmond Farhat pa je zadevo »nove škofije v Sloveniji« postavil v mirovanje. To je bilo za Iniciativni odbor za ustanovitev novih škofij v Sloveniji, ki je že deloval nekaj let pred tem, najhujša preizkušnja. V Iniciativnem odboru pa zaradi tega nismo »vrgli puške v koruzo«. Sledile so pomembne raznovrstne aktivnosti, tudi na mednarodni ravni, za kar je imel največ zaslug takratni slovenski veleposlanik v Vatikanu dr. Štefan Falež.

Tako je Iniciativni odbor na sestanku v Celju, 30. maja 2001 sprejel sledeče sklepe:
• Odbor je obžaloval, da so slovenski škofje pri papežu v Rimu, na obisku »ad limina«, zavajali rimsko kurijo glede ustanavljanja novih škofij!
• Odbor je ugotovil, da v Sklepnih dokumentih Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem (slovenska sinoda), ustanavljanje novih škofij ni bilo niti omenjeno!
• Odbor je bil kritičen do slovenske uradne Cerkve, ki se je bolj ukvarjala z dnevno politiko, kakor pa s pastoralnimi problemi, duhovno prenovo božjega ljudstva in z novo evangelizacijo!
• Odbor je sklenil, da bo o dejanskem stanju Cerkve glede ustanavljanje novih škofij v Sloveniji obvestil Kongregacijo za škofe in druge ustanove v Vatikanu s papežem na čelu!
• Odbor je ugotavljal, da je postalo katoliško izobraženstvo v Sloveniji izrazito pasivno in indiferentno do problematike ustanavljanja novih škofij!
• Odbor je ugotavljal, da je po ustanovitvi nove protestantske škofije v Murski Soboti narasla pastoralna dejavnost in verska gorečnost evangeličanov v Prekmurju!
• Odbor bo z načrtnimi pritiski in lobiranjem začel odločno akcijo za uresničitev zamisli o ustanovitvi novih škofij v Sloveniji!

Peticija

Po tem zgodovinskem srečanju v Celju je Iniciativni odbor napisal peticijo za ustanovitev novih škofij v Sloveniji in jo posredoval slovenski škofovski konferenci, nunciaturi v Sloveniji in Državnemu tajništvu v Rimu. Peticijo so podpisali; župani iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Društvo za razvoj jugovzhodne Slovenije, Slovenski katoliški izobraženci (SKI), Društvo Novo mesto, Društvo izobražencev Dolenjske in Društvo krščanskih izobražencev Pomurja…To je spodbudilo slovenske škofe, da so 14. marca 2005, na seji Škofovske slovenske konference sprejeli sklep, da bodo v Sloveniji ustanovljene nove škofije v Celju, v Murski Soboti in v Novem mestu!

Zanimivo je, da ob praznovanju deset letnega delovanja treh novih škofij v Sloveniji, zgoraj navedenih in številnih drugih aktivnostih v procesu ustanavljanja novih škofij v Sloveniji, slovenska Cerkev sploh ne omenja, kaj šele, da bi omenjene dogodke analizirala in ovrednotila, čeprav imajo škofje vso predmetno arhivsko dokumentacijo! Domala 12 – letno prizadevanje Iniciativnega odbora za ustanovitev novih škofij v Sloveniji, je izključno temeljilo na 212., 369., in 373. kanonu Zakonika cerkvenega prava, zato so bile vse aktivnosti odbora legalne in legitimne. Zakaj slovenska Cerkev potem molči o teh dejstvih procesov nastajanja novih škofij v Sloveniji? Čudno je, da vse to prizadevanje Iniciativnega odbora na ravni novomeške škofije, ni bilo omenjeno niti na Znanstvenem simpoziju (25. 11. 2015), niti na video filmu, niti v Zborniku (18. 03. 2016), prav tako ta dejstva niso bila omenjena niti na Teološkem simpoziju, ki je bil 29. marca 2016 v cistercijanskem samostanu v Stični!? Škoda!

Franci Koncilija, takratni tajnik Iniciativnega odbora

6 KOMENTARJI

  1. Ta članek mi pusti nek čuden občutek. Ne samo tuhtanj, zakaj o teh procesih Cerkev danes molči; ampak tudi, zakaj je, če vse napisano drži, molk vladal do zdaj? In zakaj avtor stvari še zdaj na pol pove, na pol pa zadrži v tajnosti, medtem ko isto očita Cerkvi. Razen sebe npr. ne navaja nobenega imena iz nekega famoznega iniciativnega odbora, ki naj bi mu enkrat skoraj vsi naprotovali ( zakaj so ga potem dali ali dovolili ustanoviti?), a potem ko navaja, kdo jih je podprl, dobimo nasproten vtis, da so jih skoraj vsi podpirali. Nekako se nam nakazuje vtis, da naj bi bili tedanji škofje zelo proti in vplivni laiki zelo za; pa še to ni čisto jasno.

    Skratka, moj vtis o članku je žal precej konfuzen. Čeprav mi je zelo všeč, da je Novo mesto postalo škofijski sedež – kompleksu kapiteljska Miklavževe cerkve in proštije že po imenitnem izgledu povsem pristoji takšno povišanje.

    • Ja, pa res! Seveda je kriv gospod F. Kooncilja, ker je napisal tak konfuzen članek. Le kako si drzne kritizirati škofe?

  2. Cerkev na Slovenskem sem tudi jaz.Mogoče o novih škofijah ne govorimo posebej veliko zato,ker se nam to niti ne zdi najbolj bistveno za življenje Cerkve pri nas. Bolj zanimivo bi mi bilo ob 10 obletnici na primer izvedeti kakšne kokretne dobre in žive sadove je prinesla ta ustanovitev novih škofij.Mnogi namreč menimo,da bi prej kot nove-stare škofije potrebovali resnično-ćasu,razmeram in sedanjim prebivalcem-primerno novo,živo Evangelizacijo,ki bi rojevala nove in dobre sadove…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite