F. Koncilija: Titov bombaški proces

1

josip_broz_titoTito je po vojni priznal, da je imel bombe

Nobena skrivnost ni, da je imel Tito v Moskvi v drugi polovici 30-ih let prejšnjega stoletja pomembno vlogo pri usmrtitvah njegovih političnih tovarišev. Ruska tajna policija (NKVD) z vodjo Gruzincem Lavrentijem Pavlovičem Berijo (1899 – 1953) na čelu, ki je bil Stalinov sonarodnjak, je ob sodelovanju Tita, preprosto postrelila večino voditeljev takratne jugoslovanske komunistične partije! Zgodovinar Jože Pirjevec omenja število okoli 800 do 900 prekaljenih partijcev, ki so bili velika ovira na poti politične kariere ambicioznega Josipa Broza. Ostaja pa skrivnost, zakaj Stalin ni ubil tudi Valterja alias Tita? Tako je Tito leta 1937, ob soglasju Stalina, prevzel vodstvo KPJ. Podobno vlogo kot v Moskvi je Tito kasneje imel tudi v Španiji, kjer je »čistil« komuniste, ki so se pod okriljem Kominterne borili za socializem in proti Francu.

V letu ko je črnogorski poslanec Puniša Račić v Narodni skupščini smrtno ranil Stjepana Radića (1871 – 1928), predsednika hrvaške kmečke stranke, je zagrebška javnost jeseni z zanimanjem spremljala vznemirljiv »bombaški proces«. Pred tem so režimski policisti v Vinogradski ulici v Zagrebu aretirali Josipa Broza, takrat še nekega anonimnega komunista in mladega profesionalnega partijskega revolucionarja. V njegovem stanovanju so takrat našli prepovedano marksistično literaturo in dve bombe. Sam Broz pa je pri sebi imel pištolo, s katero bi gotov streljal, če bi utegnil, je izjavil mnogo let kasneje. Na policijski postaji so ga še pošteno pretepli.

Glavna dvorana Višjega sodišča v Zagrebu je bila 6. novembra 1928 nabito polna. Med sočasno ovadenimi šestimi revolucionarji je bil Josip Broz po pisanju takratnih zagrebških Novosti, na sodnem procesu najzanimivejša osebnost. Vse obtožbe je kategorično zavračal, v besednem dvoboju s sodnikom je vendarle končno priznal, da je komunist in povedal: “Ne priznam tega buržoaznega sodišča, ker sem odgovoren samo svoji partiji!” Nikoli pa sodišču ni priznal, da je v stanovanju resnično imel dve bombi! Zatrjeval je, da mu jih je podtaknila policija. Sodišče z Brozom ni bilo prav nič milostno. Neobičajnega protestnika je 14. novembra 1928 obsodilo na pet let zapora. Kazen je prestajal v zloglasni Ljepoglavi, v Mariboru, kjer je bil skupaj v celici z Rodoljubom Čolakovićem ter v Ogulinu, kjer so ga marca 1934 izpustili na svobodo. Tako je postal ilegalec. Ko je Tito leta 1937 prevzel vodenje Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), je v vodstvo takoj vključil tri predstavnike iz Slovenije; Edvarda Kardelja, Franca Leskoška in Miho Marinka, ki so 17. aprila 1937 soustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) na Čebinah v zasavskih hribih.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

Comments are closed.