F. Koncilija: Pregled najhujših potresov v zgodovini Slovenije

0
Foto: Wikipedija
Foto: Wikipedija

Drugo leto bo minilo 120 let od potresa v Ljubljani

Tako imenovani tektonski potres je tresenje tal, povzročeno zaradi nenadne sprostitve napetosti v zemeljski skorji. Potresna valovanja se z veliko hitrostjo lahko širijo horizontalno in vertikalno. Dejstvo je, da Slovenija leži na aktivnem potresnem območju, zato so potresi dokaj pogosti. V povprečju se v Sloveniji na leto tla zatresejo okoli tisočkrat. Magnitude so večinoma majhne, zato jih ljudje niti ne zaznamo in ne povzročajo nobene škode. Poznamo še potrese, ki jih sprožijo vulkani, veliki udori in umetne potrese, ki nastanejo ob različnih eksplozijah in podobno…

Koroški potres

Davnega 25. januarja 1348 leta se je zgodil tako imenovani koroški potres ali potres pri Beljaku z žariščem okoli sedem (7) kilometrov globoko. Poleg Furlanije je ta potres zelo prizadel tudi naše kraje. Potres, ki je terjal najmanj 20.000 do 40.000 človeških žrtev, so kasneje ocenili na X. stopnjo po EMS. Mesto Beljak je bilo popolnoma porušeno, Valvasor pa je zapisal, da je bilo takrat porušenih 26 mest in 40 gradov in cerkva. Na območju južnega pobočja gore Dobrač (2166m) se je sprožil tudi zemeljski plaz dolg 5 km, v dolino pa je zgrmela ena milijarda kubikov zemljine in skal. Potres so takrat zaznali celo v Neaplju, Strabourgu in v Krakowu na Poljskem.

Idrijski potres

Eden izmed najmočnejših potresov prav na območju Slovenije pa se je zgodil 26. marca 1511 ob 14. uri na širšem idrijskem območju. Epicenter je bil na liniji Čedad – Humino – Idrija, potresni sunki pa so prizadeli Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško. Idrija je bila popolnoma porušena, porušil pa se je tudi hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo in tako zasul reko Idrijco, ki je poplavila mesto. Povsod po kranjskem se je porušilo veliko gradov in cerkva, med njimi škofjeloški grad in Križanke v Ljubljani. Strokovnjaki ocenjujejo, da je ob potresu umrlo od 12.000 do 15.000 ljudi. Takratni potres je imel magnitudo 6,8 in je dosegel največjo intenziteto X. stopnje po evropski potresni lestvici.

Ljubljanski (velikonočni) potres

Na velikonočno nedeljo, 14. aprila leta 1895 je zabobnelo v Ljubljani in širši okolici. Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka še spalo in vsi so bili zelo prestrašeni. Številne hiše v Ljubljani so bile tako razmajane in nevarne, da so se ljudje množično preselili v mestne parke. Jakost potresa je znašala 8. – 9. stopnje po MCS. K sreči je umrlo samo sedem oseb, nekaj pa je bilo ranjenih. Oblast je hitro ukrepala in poskrbela za varnost ljudi, postavili policijski nadzor in sprejeli odredbo o ogledu poškodovanih hiš. V mestu so bile zaprte vse šole, delo pa so ustavili tudi v nekaterih tovarnah. Najbolj so bile poškodovane hiše v Stritarjevi, Čopovi, Židovski in Trubarjevi ulici. Obdobje po potresu, ko se je Ljubljana hitro razvijala pa so imenovali obdobje Hribarjeve Ljubljane… , po uspešnemu županu Ivanu Hribarju.

Potres v Posočju

V novejšem času pa je potrebno omeniti potres v Posočju, ki je bil najprej 6. maja 1976 in potem še 15. septembra istega leta. Epicenter je bil v Furlaniji v globini 10. in 15. kilometrov. Potres je imel učinke X. stopnje po evropski makrosejzmični lestvici (EMS), zemlja pa se je zatresla okoli tri tisočkrat (3000). V Italiji je bila vas Humin popolnoma porušena, potres pa so čutili v Italiji, v Avstriji, v Nemčiji in Švici, češkem, madžarskem in na Poljskem. Umrlo je 939 ljudi, 2400 pa je bilo ranjenih, brez strehe nad glavo pa je ostalo 160.000 ljudi.

Poleg teh potresov so zabeležili še sledeče potrese: potres v Brežicah(1917), v Ilirski Bistrici (1956), pa na Litijskem (1963), na Kozjanskem (1974), na Gorenjskem v okolici Storžiča (1977), v Savinjski dolini (1982), pa spet v Ilirski Bistrici (1995), v Zgornjem Posočju (1998), pa spet v Posočju (2004) itd…

Potrese v velikih mestih pa velikokrat spremljajo tudi hudi požari in poplave, kar samo še poveča število mrtvih in materialno škodo.