Ob skorajšnji razglasitvi blaženega zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca za svetnika
Znano je, da je Tito po osvoboditvi Jugoslavije kmalu začel z vsemi sredstvi pritiskati na katoliško krajevno Cerkev v Sloveniji in na Hrvaškem. Z ustanovitvijo Ciril – Metodovega duhovniškega društva (CMD) so člani imeli za tiste čase izredno velike privilegije (dobivali so denarne prispevke za članstvo v društvu, imeli so socialno zavarovanje, izdajali so lahko knjige itd…). Komunisti so hoteli slovensko Cerkev odcepiti od Rima. Prav tako tudi hrvaško Cerkev, kar pa jim je preprečeval nadškof Stepinac. Poleg množičnega zapiranja duhovnikov, ki je sledilo, je komunistična oblast po vzoru Stalinove boljševistične Rusije začela uprizarjati javne montirane procese, med katerimi sta bila najbolj odmevna proces proti ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu in zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu. V tem času je Jugoslavija tudi prekinila diplomatske odnose z Vatikanom. Glavni tožilec proti Stepincu je bil hrvaški revolucionar, partizan, komunist, politik in pravnik Jakov Blažević (1912 – 1996). Kasneje so nadškofa Stepinca zastrupili s hrano in je umrl. Zato ga Hrvati že od tistih časov častijo kot mučenca Cerkve.
Politizacija beatifikacije
V pričakovanju skorajšnje razglasitve blaženega nadškofa Alojzija Stepinca za svetnika se je uveljavljeni zagrebški teolog in dogmatik, prof. dr. Stjepan Baloban v septembrski številki revije Kana v svoji kolumni razpisal o skorajšnjem svetem nadškofu Hrvatov, Alojziju Stepincu. Postopek za beatifikacijo na ravni hrvaške krajevne Cerkve je vodil mons. prof. dr. sc. Juraj Batelje, junija letos pa je Kongregacija za razglasitev svetnikov v Zagreb sporočila, da bo Stepinac v kratkem razglašen za svetnika. Kolumnist Baloban je v kolumni opozoril, da »določeni krogi« v sosednji srbski pravoslavni cerkvi, pa tudi politični vrh Srbije nasprotujejo beatifikaciji Stepinca. Iz znanega preteklega zgodovinskega repertoarja ponovno oživljajo ne presežene in lažne konstrukcije, s katerimi obtožujejo zagrebškega nadškofa, ki jih ni nikoli storil. Še več, Stepinca prikazujejo kot resno oviro na poti do sedaj odličnih ekumenskih odnosov med obema cerkvama, med katoliki in pravoslavci. Baloban v nadaljevanju ugotavlja, da gre pri tem za znan »bizantinski« način barantanja na škodo hrvaške Cerkve in Hrvatov katolikov, ki mu v najnovejšem času nasedajo celo določeni verski in teološki krogi na Zahodu z ene in določeni politični krogi z druge strani. Čeprav je Hrvaška polnopravna članica Evropske skupnosti, imajo mnogi Hrvaško za del »zahodnega Balkana«!
Ali gre izključno za cerkveno vprašanje?
Vprašanje razglasitve za svetnika hrvaškega nadškofa je izključno cerkveno vprašanje, nadaljuje Baloban, ki se ne more niti ne sme obravnavati drugače, še manj pa ideologizirati in instrumentalizirati pod nobenimi pogoji. Zato je čudno, da katoliška Cerkev v Srbiji molči, še posebej beograjska nadškofija in nadškof, Slovenec, Stanislav Hočevar, ki dobro ve, koliko slovenskim duhovnikom je Stepinac pomagal med in po drugi svetovni vojni. Baloban beograjskemu nadškofu Hočevarju očita, da se verska in cerkvena vprašanja ne smejo nikoli obravnavati s pomočjo gnile in lažne svetovne diplomacije, še posebej ne na škodo slabotnih in nemočnih narodov in ljudi. Na vse to opozarja tudi papež Frančišek, še posebej na karierizem v delu cerkvene diplomacije in pri delu cerkvenih dostojanstvenikov. Zato je po prepričanju kolumnista Balobana razglasitev nadškofa, Hrvata, Alojzija Stepinca rešitev tudi za Evropo, ki je v hudi moralni in gospodarski krizi. Evropa potrebuje svetnike, še posebej, če so Hrvati, ki usmerjajo na pravo pot vse ljudi dobre volje, je še zapisal dr. Stjepan Baloban.
Evangeljsko – ekleziološka reakcija beograjskega metropolita Stanislava Hočevarja
Za beograjskega nadškofa in metropolita, Slovenca, Stanislava Hočevarja je bilo pisanje kolumnista dr. Stjepana Balobana kaplja čez rob. Odgovor mu je napisal v oktobrski številki iste revije, kjer ni slepomišil z diplomatskimi diskurzi. Brez ovinkarjenja je poudaril, da se ne strinja s profesorjevimi miselnimi zvezami pred vsem na duhovno – ekleziološkem in svetovno nazorskem področju. V to pa seveda ne vnaša geografskega, zgodovinsko – kulturološkega in socialnega ter državnega konteksta. Hočevar svojega kritika opomni, da s predstavitvijo Stepinca za svetnika izhaja s pozicije obsojanja vsega, kar ni hrvaško in hrvaške nacionalnosti, beograjski nadškof pa raje izhaja s pozicije razumevanja in sožitja do ljudi. Za Hočevarja ni sprejemljiva Balobanova partikularnost, s katero izrazito poudarja Hrvaško Cerkev in Hrvate kot katolike, sam pa raje izhaja iz pozicije univerzalnosti, na čemer tudi temelji vsa vesoljna katoliška Cerkev. Hočevar v pisanju teologa Balobana odločno zavrača njegove predsodke o bizantinizmu in balkanizmu in jih nadomešča z vživljanjem v drugače misleče in njihove druge percepcije razumevanja sveta in podobno. Hočevar verjame v dialog, Baloban v podtikanje in spletkarjenje, kar posledično pomeni Balobanovo zraščenost s sedanjim trenutkom (santo subito), namesto da bi bil zazrt v bodočnost, v eshatološko poslanstvo Cerkve.
Alojzij Stepinac – svetnik vseh katolikov
Znano je, da Hrvati in Srbi svojo narodno identiteto tesno povezujejo z njihovo veroizpovedjo. Drugače povedano to pomeni, da so Hrvati katoliki in Srbi pravoslavci. V tokratnem, zgoraj navedenem sporu dveh bratskih katoliških krajevnih cerkva ali pa kar cerkvenih pokrajin je zlasti v Balobanovi kolumni celo vrsto podobnih elementov, ki so že dolgo tipični za predstavnike katoliške vere na Hrvaškem. Zato tudi ne preseneča že pred časom objavljeni komentar visokega hrvaškega dostojanstvenika, ki je izjavil, da bi beograjski nadškof moral biti Hrvat, ne pa Slovenec. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar ni nasedel provokacijam zagrebškega prof. dr. Stjepana Balobana in je ves čas polemike ostal na nivoju, v dialoškem duhu in v razsežnostih vesoljne ekleziologije. Na nizke udarce, grožnje med vrsticami in celo žalitve je v pisnem odgovoru ostal dostojanstven in do nadškofa Stepinca spoštljiv. Še več, prepričan je, da je Alojzij Stepinac najprej svetnik in človek vere, katolik, ker je živel iz univerzalnosti, ne pa iz partikularnosti katoliških Hrvatov! Ravno zato, je Hočevar še poudaril, je Alojzij Stepinac svetnik vseh katolikov!
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
