F. Koncilija: 90-letnica krvavega obračuna komunistov z orjunaši v Trbovljah

17

OrjunaO Orjuni na splošno in v sklopu njenega delovanja na ravni bivše Jugoslavije, smo v Časniku pred časom že poročali. Kako pa so komunisti napadli orjunaše z bombo in s streljanjem, ter maščevanje orjunašov nad komunisti, pa bomo ob 90 – letnici dogodkov opisali v tokratnem prispevku.

Orjuna

Orjuna je bila ustanovljena kmalu po prvi svetovni vojni v Splitu kot jugoslovanska nacionalistična in teroristična organizacija. V Sloveniji pa je bila Orjuna organizirana že leta 1922. Orjunaši so se zavzemali za jugoslovanski unitarizem, njihovo geslo pa je bilo:«En narod, ena država, en kralj!« ORJUNA (ORganizacija Jugoslovanskih Nacionalistov), je zagovarjala obrambo jugoslovanske države in se zavzemala za zatiranje delavskega gibanja. Po načinu svojega delovanja se niso dosti razlikovali od fašistov. Februarja 1924 pa so slovenski orjunaši, na zboru v Celju, napovedali tudi boj proti komunistom. Še istega leta je tako v Trbovljah, v središču rdečih revirjev, prišlo do obojestranskega krvavega obračuna.

Spopad

Tisto nedeljo dopoldan, 1. junija 1924 je kakšnih 800 orjunašev korakalo od kolodvora proti središču Trbovelj, kjer je bilo po programu načrtovano razvitje prapora. To pa je bila za komuniste v revirju prehuda provokacija! Zato se je Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) na ta prihod orjunašev pripravljala domala en mesec. Načrtovali so nenaden napad in hiter umik, saj so se dobro zavedali, da 50 – 70 rudarjev – komunistov s podporo nekaj deset borcev Proletarskih akcijskih čet (PAČ), ne bo kos dobro oboroženim in številčno mnogo močnejšim orjunašem. Na »Vodah« pri Povšetovi kavarni, so skriti in oboroženi komunisti orjunašom pripravili zasedo. Godbo so spustili naprej, na orjunaško povorko pa so vrgli bombo in nanje začeli streljati s pištolami.

Orjunaši so s streljanjem odgovorili nazaj in nastala je precejšnja zmeda, tako da je bilo v spopadu sedem ljudi mrtvih, okoli štiriindvajset pa ranjenih. Navkljub mrtvim in ranjenim so orjunaši na trgu v Trbovljah skupaj z njihovim ranjencem na nosilih in ujetim, ter zvezanim talcem, komunistom in rudarjem Fakinom, razvili prapor. Po končani slovesnosti so Fakina peljali v gostilno Kužanec, kjer so pogostili, nato pa v občinskem kamnolomu za pošto ustrelili. Orjunaši so bili tako razjarjeni, da so po eksekuciji Fakina zažgali še Rudarski dom. Seveda to ni bil prvi incident v Sloveniji. Že 17. maja 1922 je na skupščini Podpornega društva jugoslovanskih akademikov, kjer je med splošnim pretepom članov, razjarjeni dalmatinski akademik Galzina streljal s pištolo. Mrtvih in ranjenih ni bilo.

Orjuna razpuščena

Spopad med komunisti in orjunaši, ter razvoj dogodkov v Trbovljah, ki so sledili temu krvavemu spopadu je v nekaj letih zelo oslabilo obe nasprotujoči si strani. Orjunaše so ljudje še bolj sovražili, s številnimi aretacijami komunistov pa je bil »obglavljen« celotni partijski vrh v Revirjih. Dodatne težave pa je povzročila 12. julija 1924 sprejeta tako imenovana mala »OBZNANA«, s katero je Pašić – Pribičevićeva vlada razpustila vse delavske organizacije v Jugoslaviji. Na območju ljubljanske oblasti je bila Orjuna delno razpuščena junija leta 1926, dokončno pa z razglasitvijo šestojanuarske diktature kralja Aleksandra I. Karađorđevića, 6. januarja 1929. S to diktaturo je kralj Aleksander, ki so ga 9. oktobra 1934 ubili v Marseille, v Franciji, razveljavil Vidovdansko ustavo iz leta 1921, razpustil parlament in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) se je preimenovala v kraljevino Jugoslavijo. To pa je že druga zgodba, mar ne?

(Vir: Slovenec, 02. junija 1924 in Wikipedija).

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. Zanimivo in poučno. Da tudi misliti, kakšni pritiski so bili iz Beograda, naj ne ustanovimo po prvi svetovni vojni samostojno državo Slovenijo kot so nam svetovali Američani, ampak se naj priključimo Beogradu.

  2. Kaj so nam svetovali Američani? Mi smo bili poraženci 1. sv. vojne. Kaj neki so nam svetovali Američani.
    Poleg tega, je bilo takrat očitno veliko več slovenstva in nacionalnega ponosa, kot ga je danes. Samo nadutost in prezir do vseh je še ostal v slovenski družbi. Sramota, svitase!
    Zato pa izgubljamo svojo Slovenijo, ki nam je Bog ni dal zato, da se imamo odkod napihovati in prezirati druge.
    V Evropi smo že zadnja rupa! Na Balkanu ne pomenimo več nič.

  3. Zakaj pa bi bila zgodovinska resnica prepovedana?

    Zakaj bi bilo prepovedano, da bi bili Slovenci zdravo samozavestni medtem, ko je za naše balkanske brate značilna pretirana samohvala.

    Nikogar ne preziramo in ne podcenjujemo. Vendar hlapci pa tudi nočemo biti.

    • O kakšnem prepovedovanju resnice govoriš?
      Če nočemo biti hlapci, se moramo najprej znebiti konjušarskega pljuvanja po drugih in iskanja krivde vse naokrog. Zdrava samozavest se začne z ugotavljanjem koliko škode nacionalni kulturi je naredil Kardelj, na primer. Ne pa skakat po Beogradu, tam so barabe, mi pa taki poštenjaki ubogi. To počne hlapec!

  4. Problem razvojnega preporoda Slovenije je ravno tem, da še ni stopila zdravosamozavestno na svoje kulturnodediščinske korenine.

    Nekateri pa se na vse kriplje trudijo, da se to ne bi zgodilo, pri čemer dajo vedeti, kako moramo razmišljati. Tako kot za časa Jugoslavije, kjer se je vedelo kdo je glavni. Slovenija, seveda ne.

    Za božjo voljo, danes pa imamo svojo državo in nas na bo nihče omejeval, da se ne bi smeli zavedati svojih zgodovinskih in kulturnih korenin!

  5. No, vidiš, kaj je resnica. Danes imamo svojo državo. Danes smo glavni. In? Od tu lahko sklepaš, kako hudo nam je moralo biti včasih. Toliko si pameten.
    Če bi torej vlekli naše politične korenine iz stare Jugoslavije, ali kraljevine SHS, bi res imeli o čem govoriti. Ker pa zanikamo vse, preziramo vse, nam ostane samo od leta ’45 naprej.
    Kar se pa Avstroogrske tiče, pa je menda tudi tebi jasno, da tisti čas nam Slovencem ni bil posebej naklonjen.

  6. Tisti, ki se hlapčevsko obnaša glede urejanja zadev v svojem domu, ne more biti dober gospodar.

    Tudi Kardelj je bil trn v peti Beogradu, ker je vplival, da je prišlo do ustavnih sprememb leta 1974, ki so omogočile Sloveniji večjo samostojnost. Pa ne samo Sloveniji.

    • Bravo! In ti boš govoril, da nočeš biti hlapec?! Izvoli študiraj Kardeljevo samupravljanje, in kako je bil on trn v peti Beograda. On, ki ja YU komunizem predstavlja to kar Lenin za Sovjetsko zvezo. Tolk je bil trn v peti Titu, kot Lenin Stalinu.

      Pa kaj bi to. Namesto da bi se kot Slovenec sramoval Kardelja, tu prodajaš neko komunistično propagando o ustavnih spremembah, ki naj bi nam dale samostojnost. Sramota.

  7. Tudi predsednik Pahor se je hlapčevsko obnašal, ko je na nagovarjanje predsednika Nikolića podaljšal obisk v Beogradu za 1 dan, kar je na kocu vplivalo, da se ni udeležil srečanja evropskih predsednikov in ameriškega predsednika na Poljskem ob padcu komunizma.

  8. Ja, zdaj pa samo še povej, da je Nikolić kriv, da naših ni bilo na Poljskem.
    Oziroma, saj to v resnici govoriš, če bolje preberem kaj si napisal.
    Saj ne morem verjeti! Pa Kardelj je osamosvojitelj. In smo spet v riti.

        • Pavel, kaj bi rad? Tebe bi se dalo zamenjati za nacista, pa te ne bom.
          Jaz verjamem v Slovenijo, kot si jo je zamišljal Cankar. Jaz, bratje, vem za domovino…
          Ti in svitase pa se napihujte, glumite germane če hočete, a dlje o dunajskega hleva ne boste prišli.

    • Zakaj ti rehabilitiraš Pahorja da ga ni bilo na Poljskem s “spet nam Srbi vladajo”? Zakaj si tak hlapec?

  9. Orjuna so bili v resnici rjavi socialisti. Podobno kot LePenova stranka ali Haiderjeva stranka ali nacisti.
    Nasrpoti so pa jim bili rdeči socialisti. V glavnem prtegnjena delavsak gibanja polna vraževrja in svetobolja za katere jim je bilo vredno delati množične zločine.

    Nobeni socialisti niso sprejemljivi za demokracijo. Niti jih ne moremo povezovati s skrajno desnico, ker se zavzemajo za kolektiviziem, močno državo, močno birokracijo, Firerja in delavce ( deklarativno so to vsa delavska gibanja, ki pa delavstvu tudi najjbolj škodijo, ga najbolj izkoriščajo in zlorabljajo in obubožajo). Ker se zavzemajo za levičarske vrednote, jih lahko damo med skrajne levičarje.

Comments are closed.