Pametne vasi uspešno predstavili tudi v Slovenskih goricah

4
197
Evropski poslanec Franc Bogovič je skupaj z zbranimi strokovnjaki prikazal, da je evropski projekt Pametne vasi so priložnost za Slovenske gorice. Foto: Tjaša Oman
Evropski poslanec Franc Bogovič je skupaj z zbranimi strokovnjaki prikazal, da je evropski projekt Pametne vasi so priložnost za Slovenske gorice. Foto: Tjaša Oman

Evropski poslanec Franc Bogovič je v Lenartu skupaj z zbranimi strokovnjaki prikazal, da je projekt Pametne vasi priložnost za Slovenske gorice, ki vsekakor zaslužijo svojo priložnost in pozornost tudi v okviru tega evropskega projekta. »Sami moramo vedeti, kaj hočemo, in ta naloga je pred nami v lokalnih skupnostih. Vitalnega pomena je, da sprovedemo v življenje projekte, ki so pozitivni za vsakega posameznika in vseh ljudi v Slovenskih goricah,« je uvodoma dejal župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger in izrekel dobrodošlico projektu pametnih vasi tudi v Slovenskih goricah.

Na že 11. regionalnem omizju o pametnih vaseh, ki jih evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) prireja po Sloveniji, so se v soboto, 16. 3., predstavile pametne zgodbe in pobude, ki že živijo in se razvijajo na področju Slovenskih goric, pa tudi po vsej Sloveniji. Sogostitelj srečanja, župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, ter govorci: Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, Sebastijan Piberl, dr. med., specialist splošne medicine in specialist urgentne medicine, izredni prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea ECM Maribor, dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor, in Matjaž Zupan, Zupan, d. o. o.,  so spregovorili o inovativnih dobrih praksah in o pametnih vizijah, ki jih vsak po svoje že razvijajo na svojih področjih delovanja.

Evropski poslanec Franc Bogovič je v svoji predstavitvi EU akcije za pametne vasi izpostavil, da je za vse izzive, s katerimi se danes sooča slovensko, pa tudi evropsko podeželje, rešitev ravno koncept pametnih vasi, ki po njegovem pomeni skupnosti na ruralnih območjih, ki bodo nove tehnološke rešitve in koncepte izkoristile za dvig kakovosti življenja, varovanje okolja in nove poslovne priložnosti. Spomnil je, da je problematika vedno večjega preseljevanja v urbana središča izziv za vso Evropo, kot tudi na to, da se moramo v Sloveniji potruditi, da stopnjo poseljenosti podeželja, kjer ta hip živi več kot 60 % prebivalstva, ohraniti in razvijati na način, da se vrzel med kakovostjo življenja na podeželju in v mestih v dobi hitre digitalizacije in novih poslovnih konceptov ne bo poglabljala.

Jožica Šemenički, direktorica Doma upokojencev Ptuj je govorila o dobrih praksah in predstavila načrte za razvoj Doma v prihodnosti.
Jožica Šemenički, direktorica Doma upokojencev Ptuj je govorila o dobrih praksah in predstavila načrte za razvoj Doma v prihodnosti.

Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pa je s svojo predstavitvijo pokazala primer dobrih praks skrbi za starejše na podeželju in vizijo za razvoj doma v prihodnosti. »Ljudje živimo v vaseh, delamo na različnih področjih in ostarimo. Cilj je, da v Sloveniji poskrbimo za vse pomoči potrebne,« je dejala in poudarila pomen informacijskih tehnologij tudi pri skrbi za ostarele. »Treba je staviti tudi na druge možnosti oskrbe starejših in ne se samo naslanjati na institucionalno oskrbo,« je opozorila in izpostavila željo po sodelovanju z vsemi v lokalni skupnosti in razvijanju odnosov, s ciljem dviga kakovosti oskrbe starejših ljudi in za trajnostni napredek podeželja.

Sebastijan Piberl, specialist splošne in urgentne medicine, Zdravstveni dom Lenart se zavzema za implementacijo modernih tehnologij v zdravstvu. Foto: Tjaša Oman
Sebastijan Piberl, specialist splošne in urgentne medicine, Zdravstveni dom Lenart se zavzema za implementacijo modernih tehnologij v zdravstvu. Foto: Tjaša Oman

O pomenu novih tehnologij in njihove implementacije v zdravstvu pa je spregovoril Sebastijan Piberl, dr. med., specialist splošne medicine in specialist urgentne medicine, iz Zdravstvenega doma Lenart. Opozoril je, da lahko implementacija modernih tehnologij na področju zdravstva naredi edinstven premik in diagnostiko ter zdravljenje premakne iz zdravstvenih ustanov k uporabniku/pacientu, zmanjšuje stroške, krajša čakalne dobe in omogoča široko dostopnost. »Z uporabo modernih tehnologij lahko telesu pomagamo, da se začne regenerirati,« je med drugim dejal Piberl in hkrati opozoril na izreden pomen zdrave in domače lokalno pridelane hrane za telo.

Dr. Emilija Stojmenova je predstavila FabLab Mreži Slovenija in spregovorila o soočanjih z izzivi v SLO, kot so beg možganov, neusklajenost med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, problemu centralizacije, neizkoriščenosti opreme, podvajanju, neustrezni koordinaciji. Foto: Tjaša Oman.
Dr. Emilija Stojmenova je predstavila FabLab Mreži Slovenija in spregovorila o soočanjih z izzivi v SLO, kot so beg možganov, neusklajenost med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, problemu centralizacije, neizkoriščenosti opreme, podvajanju, neustrezni koordinaciji. Foto: Tjaša Oman.

Dr. Emilija Stojmenova, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, je ob predstavitvi Mreže ustvarjalnih laboratorijev FabLab opozorila na ključne izzive, s katerimi se soočamo v Sloveniji trenutno, in ki so: beg možganov, neusklajenost med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, problem centralizacije, neizkoriščenost opreme, podvajanje, neustrezna koordinacija, pa tudi internacionalizacija. »V Sloveniji vsi delamo vse, vsak se ukvarja z vsem. A bodimo iskreni, nismo vsi specialisti za vse!«, je bila iskrena v oceni stanja v Sloveniji dr. Stojmenova, ki je hkrati opozorila na pomanjkanje ustrezne koordinacije in prave komunikacije pri soočanju s strateškimi izzivi in rešitvami v Sloveniji, kar se nenazadnje pokaže tudi v preobsežnih strateških razvojnih dokumentih Slovenije, kot je npr. Strategija pametne specializacije, ki ima kar cca. 90 strani.

Prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europea, je predstavil projekt LOKeT. Foto: Tjaša Oman
Prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europea, je predstavil projekt LOKeT. Foto: Tjaša Oman

Izr. prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea ECM Maribor, je s področja spletnih in informacijskih tehnologij predstavil Projekt LOKeT, katerega cilj je na eni strani povezati kmetije z uporabniki, tako na področju hrane kot turizma, na drugi strani pa tudi vzpostaviti decentralizacijo ekonomije z blockchain tehnologijo. »Iniciativa mora prihajati od spodaj navzgor,« je dejal ob predstavitvi aplikacije, ki povezuje potrošnike in podeželje, kar pa je po njegovem mnenju tudi smisel projekta Pametnih vasi.

Dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor je spregovoril o kmetovanju z IT podporo (napoved škropljenja, nastopa suše, namakanje, zmrzali ...). Foto: Tjaša Oman
Dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor je spregovoril o kmetovanju z IT podporo (napoved škropljenja, nastopa suše, namakanje, zmrzali …). Foto: Tjaša Oman

»Je živeti na vasi prednost ali kazen?«, pa se je vprašal dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor, ki je spregovoril o kmetovanju z IT podporo – napoved škropljenja, nastopa suše, namakanje, zmrzali … Kot primer njihove dobre prakse je med drugim izpostavil mrežo agrometeoroloških postaj, ki daje informacijo o tem, kdaj so pogoji za izbruh škodljivcev in posledično o tem, kateri ukrep uporabiti, da se prepreči škoda v kmetijstvu. Spomnil je, da 60 % prebivalcev Slovenije živi na podeželskem področju in da je zanje treba skrbeti. Zato pa je po njegovih besedah nujno projektno delo, razvojna naravnanost in povezovanje med regijo in državo.  Opozoril je tudi, da bi morali že v osnovnih šolah začeti spreminjati mnenje o poklicu kmet in ga narediti pomembnega, kot dejansko tudi je.

Vir: Pisarna poslanca Evropskega parlamenta Franca Bogoviča (SLS/EPP)

4 KOMENTARJI

  1. Bogovičeva razmišljanja o pametnih vaseh , je sprenevedanje in pljunek v obraz kmetom , ki so
    morali popustiti pri projektu Magna in nespametno prepustiti visokokvalitetno obdelovalno zemljo
    kapricam “jodelbergarjev” in slovenskih prepotentnih in grabežljivih politikov , ki jim ni mar umno
    gospodarstvo in po ustaljenih postopkih uničujejo slovenski kmetijski potencial ! Mirno spanje in
    veliko črnega fonda želim vladnim “kmetijskim in gospodarskim strokovnjakom” ! Le tako naprej ,
    vse do klavernega konca bodoče Švice !

    Andrej Briški

  2. Jaz sem sicer skeptičen ko se dela hrup okoli “visoko kvalitetne obdelovalne zemlje”. Čemu, saj je vsako leto manj in manj kmetov. Menda samo še okoli 3% in manj.
    Sem pa toliko bolj ogorčen, da ostajajo zapuščene industrijske cone propadlega komunističnega gospodarstva v okolici še naprej zapuščene. Kot bi nekdo čakal, da se pogreznejo v zemljo in da jih nihče več ne bi opazil.
    Kaj vse prenese evropska politika, to je neverjetno. In s čim si upa g. bogovič hoditi okoli, še bolj neverjetno. Mar res vsak politik misli, da lahko s svojo topoumnostjo preseže vse, celo toplogredne pline?!

  3. Spet je vse koncentrirano na denar in delo.

    Povsem zanemarjena pa je kulturna dediščina na podeželju. gre za vrednotno sonaravno tradicijo, ki omogoča duhovni in materialni razvoj in ohranitev slovenskega naroda, katerega steber je vedno bilo podeželje.

    Zakaj to zanemarja Kmetijska gospodarska zbornica, Zadružna zveza in kmetijski mediji in kmetijsko ministerstvo?!

  4. Zakaj pa je pristop v dobro stoječih kultiviranih podjetjih drugačen, kjer skrbijo za vrednotno kulturo, tako v medsebojnih odnosih kot tudi na kulturnem področju nasploh. Vse to izhaja tudi iz njihovih internih glasil.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite