F. Arhar za Finance: Ali bo še pol gospodarstva podržavljenega …

… – ali pa bo crknilo

Intervju: France Arhar o vzrokih za petkov odstop iz NS NLB, etiki, vmešavanju politike in tem, zakaj potrebujemo trojko, da bi splavali

Pušča vtis nemoči narediti spremembe. Je Slovenija res tako zavožena, da se je najbolje umakniti? »Ko enkrat vidiš prakso upravljanja pri tujcih, ne moreš nazaj v prakse iz Jugoslavije,« pravi France Arhar. Z njim smo se pogovarjali v soboto, dan po odstopu iz nadzornega sveta (NS) NLB.

Gospod Arhar, naj vaš odstop štejemo za protest ali pobeg?

Nekaj časa sem poslušal razpravo na parlamentarnem odboru, ki je šla že ad personam, spet o bančni luknji in tem, da zaradi tega še ni nihče odgovarjal. Nato sem se odločil, da ni korektno, da bančno luknjo v državnih bankah povezujejo z mano, ki sem v nadzorni svet NLB prišel šele junija lani. Bančna luknja ni nastala v zadnjega pol leta, ampak v času posojilnega buma, od vstopa v sistem ERM 2 julija 2004 do konca leta 2008. V EU bomo letos že deset let, smo člani OECD, ki strogo predpisuje nevmešavanje politike v upravljanje družb. In opozorila o tem smo že dobivali.

Je bila to hipna odločitev?

Ja. So pa stvari zorele.

Ampak, odstopiti je najlaže. Zakaj niste ostali in se bojevali za spremembo sistema?

Že dolgo sem na trgu, devet let pri tujih lastnikih. In se mi je še bolj izostril občutek za upravljanje delniške družbe. Prav zato sem videl, da upravljanje državne lastnine ni dobro. V Unicreditu smo imeli na srečanjih skupine vedno prvo uro posvečeno etičnim vprašanjem.

To se vidi tudi po rezultatih naših državnih in nedržavnih bank. Prve so med letoma 2005 in 2012 imele 723 milijonov izgub, druge 483 milijonov dobička, državne banke z več kot polovičnim tržnim deležem so kreditirale manj kot tuje, ki so imele četrtino trga. Kdo je imel tu koristi? Poslancem sem na preiskovalni komisiji o bankah postavil tudi vprašanje, koliko koristi so od kreditiranja imeli Sod in Kad iz privatizacije ter tudi občine, ki so prodajale zemljišča v gradbenem bumu. Kam je šel ta denar? Navadno govorimo le o tajkunskih posojilih. O tem, kaj je država naredila s tem denarjem, pa ne.

O Janku Medji in o etiki

Začeli ste s tem, kako ste v Unicreditu cenili etiko. To je poslušal tudi Janko Medja. Ali to pomeni, da ste ga slabo naučili, je vse pozabil, ko je stopil v državno banko?

To je individualna stvar in ne morem dajati sodbe. Etični kodeks ima tudi NLB.

Zakaj menite, da Medja ni dober šef NLB?

Tega nisem rekel.

Je torej dober šef NLB?

Ima jasne cilje. V banki, ki je v sanaciji, so cilji še težji, ker moraš razmišljati o več stvareh. Kako ustvarjati prihodek v času, ko imaš še manj premoženja zaradi prenosov slabe aktive, in kaj z zaposlenimi ob zmanjšanju bilančne vsote. Razumem, da je to zelo težko, tudi zaradi sindikata…

Nisem mislila na odpuščanja, ampak na ugotovitve revizijske komisije nadzornega sveta glede najema storitev pri Korn Ferryju, ki jih je pozneje v celoti potrdila tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK). A je na zadnji strani napisala, da ni ugotovila elementov korupcije. To so skrb zbujajoči podatki. Da se v naši največji banki antedatirajo dokumenti, določajo provizije na nekih imaginarnih podlagah…

Iskreno rečeno, zapisnik seje nadzornikov iz septembra 2012 (ko je tedanji nadzornik Miran Pleterski opozoril, da je del nadzornikov poskusil ugrabiti banko) sem dobil v vašem časopisu, v banki ga nisem videl. Očitno so nekateri zapisniki zmanjkali ali pa jih sploh ni, to je tudi dejstvo. S tem smo se nadzorniki ukvarjali. Ta dogodek je čakal na epilog. Ko sem lani poleti govoril s predsednikom KPK, je rekel, da bo poročilo spisano v mesecu, dveh, da je vse bolj ali manj jasno. A je bilo poročilo objavljeno šele marca letos.

Vem, ampak nadzorniki morajo o takih zadevah odločati sami, ne pa se zanašati na neke državne komisije. Ugotovitve vaše revizijske komisije niso bile dovolj za vprašanje o zaupnici Medji?

Vprašanja so gotovo bila, nekatere stvari pa so bile še odprte, tudi zaradi pomanjkljive dokumentacije. Pričakovali smo, da bo KPK poročilo naredil prej, da se ne bi delala nepotrebna škoda in prejudici. Ne želim, da bi se komu delala krivica.

Še enkrat, delo nadzornikov je, da sami presojajo, ali je uprava »fit and proper«. Kolikor vem, ste bili lani poleti naklonjeni zamenjavi Medje. Ampak so vam na Banki Slovenije rekli, da morate prej najti drugega šefa uprave. Ga niste našli ali v nadzornem svetu ni bilo soglasja?

Ne moreš nekoga zamenjati, če zgodba ni končana. Spreminjanje statusa iz predsednika nadzornega sveta v predsednika uprave. Pogodbo je tudi podpisala prejšnja uprava …

Ja, pod napačnimi pretvezami, je ugotovil KPK.

Mi nismo zbirali nobenega člana uprave. Dosti časa smo porabili za to diskusijo. A gre za banko številka ena. Hkrati so se začeli pregledi aktive in testa stresa… Zaupanje je v bančništvu številka ena.

Prav zato. Ne gre toliko za preplačanih 680 tisočakov, kolikor je v bistvu davkoplačevalce stal posel s Korn Ferryjem. Gre za postopek, procedure, ki niso šle, kot bi morale. Prav to zbuja sum, da se tudi pri drugih poslih NLB lahko dogajajo hude nepravilnosti.

Lahko bi nekdo tako sklepal. Šele lani jeseni je bil v NLB sprejet poslovnik, ki pravi, da nadzorni svet ne sme sklepati nobenih poslov (pri najemu Korn Ferryja je nadzorni svet, ki ga je vodil Medja, upravi Boža Jašoviča zadnji dan mandata naložil podpis pogodbe, op. a.). Lahko ima le ima pooblastilo za odpis terjatev nad 500 tisoč evri in za »velike kredite«.

Še enkrat, govorimo o principu delovanja uprave največje banke. Ste kdaj glasovali o zaupnici Medji?

Ne. Ker stvari niso bile dokončane.

Kolikor razumemo, ste bili vi največja opozicija upravi, zdaj ste pa odstopili.

Tako ljudje razumejo. Ker sem iz posla, sem veliko spraševal. Ne moreš postavljati pravih vprašanj, biti dober nadzornik, če posla ne poznaš. Morda sem bil preveč vsiljiv. Ampak tako sem bil navajen iz prejšnje službe, ko sem imel ob sebi same bančnike.

V petek ste dejali, da je korporativno upravljanje katastrofa. Ste s tem mislili na upravo ali bolj na lastnike, konkretno na ministra Čuferja?

Na lastnike. Z ministrom Čuferjem sem nekajkrat govoril o NLB, s Sodom le dvakrat. Predlagal sem prakso iz stare Evrope: podpis »governance contracta«, podpis posebne obrestne politike na območjih z visoko brezposelnostjo … Pa se ni nič zgodilo. Me pa minister ni nikoli poklical z navodili, kaj moram početi.

Kaj je tu katastrofalnega?

Da ni nobene politike, kaj z družbami. Nisem govoril samo o NLB. V eni družbi nastopajo vsaj tri državne institucije, pa se ljudje med sabo niti ne poznajo. Ne obstaja nobena državna poslovna politika. Iz tega dodatno vidiš, da ni nobene koordinacije. Vidite tudi, kako počasi se ustanavlja Slovenski državni holding (SDH). In kaj je vse počela agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Stvari so nekoordinirane.

Več lahko preberete v Financah.