Hitlerjev program iztrebljanja invalidov srhljivo podoben današnji evtanaziji

Program evtanazije srhljivo podoben Hitlerjevemu programu iztrebljanja bolnih in invalidovPred dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo. Po mnenju nekaterih naj bi bil v t. i. stanju trajne nezavesti, po mnenju sorodnikov in številnih specialistov pa v stanju zmanjšane zavesti, ki mu omogoča samostojno dihanje in bitje srca, odzivanje na obiske, prepoznavanje sorodnikov in izražanje čustev. Vincent v času nesreče ni imel podpisane vnaprejšnje volje, zato so se zdravniki po mnenje obrnili na njegove sorodnike. Njegova žena trdi, da njen mož želi umreti; oče in mama ter skoraj vsi njegovi bratje in sestre pa želijo, da se sina oz. brata ohrani pri življenju in se mu še naprej daje nega, hrana in voda.

Papež Frančišek: Ne sledimo kulturi odmetavanja

11. julija je v bolnišnici v Reimsu na severu Francije umrl Vincent Lambert. Po dolgi pravni bitki so mu pred devetimi dnevi, 2. julija, odstranili naprave za umetno hranjenje. Umetno hranjenje so Vincentu odstranili, potem ko je bila razveljavljena odločitev prizivnega sodišča, naj se nadaljuje oskrba Vincenta, ko se čaka na mnenje odbora OZN za pravice oseb z invalidnostmi. Po prometni nesreči pred enajstimi leti je Vincent bil tetraplegik z nizko stopnjo zavesti. 20. septembra 2019 bi dopolnil 43 let.

Omenjeni primer je vzbudil izjemno pozornost francoskih in svetovnih medijev. Med drugimi se je s podporo katoliškim staršem, ki se borijo za življenje svojega sina, nedavno odzval papež Frančišek z besedami:

»Molimo za vse, ki živijo v težkem stanju. Vedno varujmo življenje, ki je Božji dar, od začetka do naravnega konca. Ne sledimo kulturi odmetavanja.«

Pred dnevi je imela Vincentova mama Viviane Lambert govor na 41. zasedanju Sveta za človekove pravice Združenih narodov. Izpostavila je, da je zdravnik dr. Sanchez njenemu sinu povedal, da mu bodo dali uspavalo in ga bodo prenehali hraniti z namenom, da izzovejo smrt. Ko je dan pred odvzemom hrane in vode obiskala sina, se je ta med jokom poslovil od nje. Mama Viviane je dogajanje opisala kot »namerni umor njenega sina«. Kljub številnim pozivom, da je Vincenta potrebno zaščititi pred evtanazijo z izstradanjem in izžejanjem, mu je pred nekaj dnevi njegov zdravnik ustavil dovod hrane in vode. To pomeni, da se je začelo njegovo umiranje, ki bi lahko trajalo od dveh pa vse do tridesetih dnevov.

V ozadju zahteva ideoloških skupin, da se mora družba znebiti hudo bolnih ljudi

Takšno kruto umiranje moža, sina in očeta je seveda nevzdržno in zavržno dejanje. Še bolj pa postane takšna praksa grozljiva. Še posebej ob zavedanju, da v Franciji zdravniki več kot 1700-tih bolnikov, ki so v podobnem stanju, čakajo na Vincentovo smrt. Številni med njimi bodo brez pozornosti javnosti sledili praksi t. i. »usmiljene smrti«, kot takšno prakso imenujejo zagovorniki evtanazije.

V vseh teh razpravah se v ozadju skriva zahteva ideoloških skupin, da se mora družba znebiti hudo bolnih ljudi. V ta namen želijo legalne umore bolnikov na zahtevo države oz. zdravnikov in svojcev zaviti v celofan prijaznih besed, kot so pravica do dostojanstvene smrti, sočutje, smrt z usmiljenjem in lajšanje trpljenja. Vse z namenom, da se manipulira z ljudmi, iz bolnišnic odstrani neustrezne bolnike, prihrani izdatke za zdravstvo in poveča dobiček zavarovalnic in pokojninskih skladov.

Prav tako pa omenjeni primer kaže na tveganje, da se bodo lahko bolnišnice pod pritiski ideoloških skupin ter zahtev sodišč sprevrgle v kraje, kjer bodo bolniki življenjsko ogroženi ne zaradi bolezni oz. poškodb, temveč zaradi odločitve države, ki si lasti pravico o ugotavljanju kakovosti življenja ter odločanju o smrti svojih državljanov.

Takšna praksa spominja na nacizem, ki je iz bolnišnic odstranjeval bolne in odvečne ljudi. Adolf Hitler je 1. septembra 1939 podpisal dekret o tajnem programu T4 za iztrebljanje hudo bolnih in invalidov z besedami:

»Gre za zagotavljanje usmiljene smrti bolnikom, ki po človeških kriterijih in po skrbnem pregledu niso več ozdravljivi.«

Podobnost teh besed z današnjimi zagovorniki in izvajalci usmiljene smrti in evtanazije v bolnišnicah je srhljiva. Kaže pa, da bo potrebno v imenu človekovega dostojanstva in pravega sočutja tovrstne ideologije še enkrat premagati.

vir: Družina, 14. julij 2019, stran 5