Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je v ponedeljek evropska digitalna podjetja, vlade ter sektorja izobraževanja in usposabljanja pozval, naj se pridružijo veliki koaliciji za digitalna delovna mesta, ki želi izkoristiti številne zaposlitvene priložnosti, ki jih ponuja sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Cilj koalicije za digitalna delovna mesta je, da bi skupaj obravnavali vprašanje do 900.000 prostih delovnih mest, ki bodo po pričakovanjih do leta 2015 v Evropi na voljo v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Kljub trenutnim visokim stopnjam brezposelnosti število digitalnih delovnih mest narašča, in sicer za več kot 100.000 letno, hkrati pa univerzitetnih diplomantov in strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij močno primanjkuje. Poleg manjšega števila univerzitetnih diplomantov ogrožajo potencial za delovna mesta tudi upokojitve strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije v prihodnjih letih.
Evropska komisija je v ponedeljek objavila študijo o dodani vrednosti sheme EU za zaščito imen živilskih in kmetijskih proizvodov. Po podatkih študije je bilo 60 odstotkov evropskih proizvodov z geografskimi označbami (zaščitena geografska označba ali zaščitena označba porekla) prodanih v državi, kjer so bili proizvedeni, 20 odstotkov pa jih je bilo prodanih v drugih državah EU in 20 odstotkov izvoženih iz Evropske unije. Vrednost izvoza teh proizvodov izven Evropske unije je znašala okrog 11,5 milijarde evrov, največ proizvodov pa je bilo prodanih v ZDA (30 %), v Švico in Singapur (7 % v vsako) ter v Kanado, na Kitajsko, Japonsko in v Hong Kong (6 % v vsako). Skupna vrednost vseh prodanih proizvodov z geografsko označbo je leta 2010 znašala 54,3 milijarde evrov. V tem letu so 56 odstotkov vseh prodanih živilskih in kmetijskih proizvodov iz EU z zaščitenimi imeni predstavljala vina (30,4 milijarde evrov), sledili so kmetijski proizvodi in živila (29 % ali 15,8 milijarde evrov) ter žgane pijače (15 % ali 8,1 milijarde evrov). Študija je pokazala tudi, da imajo proizvodi z geografskimi označbami na trgu 2,23-krat večjo možnost prodaje kot proizvodi brez takšnih označb.
Evropski statistični urad Eurostat je v torek objavil podatke o pričakovanih letih zdravega življenja za ženske in moške v EU. Leta 2011 so ženske in moški v EU ob rojstvu lahko pričakovali približno 62 let zdravega življenja, pri starosti 50 let so lahko pričakovali še 18 let zdravega življenja, pri 65 letih pa še 9 let zdravega življenja. Leta zdravega življenja pomenijo pričakovano število preostalih let, ki naj bi jih oseba določene starosti preživela pri dobrem zdravju, tj. brez resnih ali zmernih zdravstvenih težav, ki bi ji preprečevale običajne aktivnosti.V državah članicah so največ let zdravega življenja ob rojstvu leta 2011 pričakovali prebivalci Malte (71 let za ženske in 71 let za moške), Švedske (70 in71 let) ter Luksemburga, Grčije in Irske (67 in66 let).Najmanj let zdravega življenja ob rojstvu pa po ocenah lahko pričakujejo ženske in moški na Slovaškem (52 let za oboje) in v Sloveniji (54 let za oboje).
Evropska komisija je v sredo objavila najnovejšo raziskavo Eurobarometra o odnosu Evropejcev do turizma. Kot kaže raziskava, je turizem eden od redkih sektorjev, ki kljub krizi še naprej rastejo in ustvarjajo delovna mesta. V letu 2012 se je na najmanj eno zasebno ali službeno potovanje odpravilo 71 odstotkov Evropejcev, kar je enak odstotek kot leto prej. 88 odstotkov vprašanih, ki so bili na zasebnem oddihu z najmanj štirimi nočitvami, je počitnice preživelo v EU, bodisi v matični državi ali eni od drugih držav članic. Tudi obeti za turistični sektor za leto 2013 so dobri: 75 odstotkov vprašanih Evropejcev letos načrtuje počitnice, čeprav jih bo 34 odstotkov svoje načrte prilagodilo gospodarskim razmeram. Načrtovane destinacije za letošnje leto so podobne kot lanske: najbolj priljubljene ostajajo Španija (12 %), Italija (8 %) in Francija (7 %), 51 odstotkov vprašanih pa načrtuje počitnice v domovini. Med tistimi, ki se leta 2012 niso odpravili na nobeno potovanje, največ vprašanih kot razlog za to navaja finančne okoliščine (46 %). Slovenija je v raziskavi edina država, kjer je bila v letu 2012 večina vprašanih (72 %) na počitnicah v državi zunaj EU – večinoma na Hrvaškem, 60 odstotkov vprašanih v Sloveniji pa počitnice na Hrvaškem načrtuje tudi letos. Slovenci so v največji meri (18%) odgovorili, da zaradi finančnih razlogov lani niso odšli na počitnice v primerjavi z letom poprej.
Podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding in evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström sta se v sredo pridružili zagovornikom človekovih pravic v pozivu k ničti toleranci do pohabljanja ženskih spolnih organov. Okrogla miza na visoki ravni, ki jo je v sredo organizirala Evropska komisija, je bila namenjena razpravi o tem, kako lahko Evropska unija pomaga državam članicam pri izkoreninjenju te prakse, ki naj bi po ocenah prizadela na sto tisoče žensk v EU. Na okrogli mizi so sodelovale tudi nekatere vodilne svetovne osebnosti, ki se borijo proti pohabljanju ženskih spolnih organov, na primer „puščavska roža“ Waris Dirie, senegalska aktivistka Khady Koita in prva dama Burkine Faso Chantal Compaoré.
Evropski statistični urad Eurostat je v četrtek, dan pred mednarodnim dnem žensk, objavil izbor podatkov iz let 2010 in 2011 o zaposlenosti žensk v nekaterih poklicih ter o združevanju poklicnega in družinskega življenja. Leta 2011 je bila v EU tretjina menedžerjev ženskega spola. Največ menedžerk je bilo v Latviji (45 %) in na Madžarskem (41 %), najmanj pa na Cipru (15 %) in v Grčiji (23 %). V Sloveniji je bilo med menedžerji 38 odstotkov žensk. Ženske povsod po EU prevladujejo v izobraževalnih poklicih, zlasti v osnovnem šolstvu. Leta 2011 je bilo med učitelji v osnovnem šolstvu v EU 85 odstotkov žensk. Razmerje v prid ženskam je bilo najvišje na Češkem in v Sloveniji (97 % v obeh), najnižje pa na Danskem (69 %) in v Luksemburgu (74 % leta 2010). Razmerje med spoloma se obrne na ravni terciarnega izobraževanja, kjer je povsod v EU zaposlenega manj ženskega kot moškega akademskega osebja (vključno s predavatelji in raziskovalci). V akademskih poklicih je bilo leta 2011, 40 odstotkov zaposlenih ženskega spola, najvišje deleže žensk pa so zabeležili v Latviji (59 %) in Litvi (55 %), najnižje pa na Malti (30 %) ter na Češkem, v Franciji in Italiji (36 % v vseh). V Sloveniji je bilo tega leta med akademskim osebjem 39 % žensk. Eurostat je izpostavil tudi podatke za zastopanost spolov v poklicu zdravnika: v EU je bilo leta 2010 med zdravniki povprečno 45 odstotkov žensk: največ v Estoniji in Latviji (74 % v obeh), najmanj pa v Luksemburgu (30 % leta 2011) in v Belgiji (36 %). V Sloveniji je v zdravniškem poklicu leta 2010 delalo 59 odstotkov žensk. Leta 2011 je povprečno 32 odstotkov zaposlenih žensk v starosti od 25 do 54 let z enim otrokom, mlajšim od 6 let, delalo s skrajšanim delovnim časom (v Sloveniji le 7,5 %), pri tistih s tremi ali več otroki, od katerih je eden mlajši od 6 let, pa je to možnost izbralo kar 50 odstotkov žensk (v Sloveniji19,8 %). Pri moških je bil ta delež le 5-odstoten oziroma 7-odstoten. Največ žensk je s skrajšanim delovnim časom delalo na Nizozemskem in v Avstriji.
Evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle je pozdravil novico o tem, da sta Slovenija in Hrvaška našli za obe sprejemljivo rešitev vprašanja Ljubljanske banke. Komisar ocenjuje, da je to dober dogovor tako za obe državi kot za proces širitve EU, ter poudaril, da gre hkrati za odličen primer, kako skupna prizadevanja za dobre sosedske odnose prinesejo koristi za obe strani in dajejo osnovo za reševanje odprtih vprašanj. Dodal je, da je dogovor rezultat intenzivnega dela obeh držav, ter Sloveniji in Hrvaški čestital za njuno zavezanost in pripravljenost na iskanje rešitve. Evropska komisija je prepričana, da bodo vse države članice ratificirale pristopno pogodbo s Hrvaško, ki so jo podpisale 9. decembra 2011, tako da se bo lahko Hrvaška pridružila EU 1. julija 2013.
Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu
