Po Irski, že pretekli evropski zgodbi o uspehu, in Grčiji, je na vrsti za triletno finančno posojilo v vrednosti skoraj 80 milijard evrov še Portugalska, na vrata EU pa trka že Španija. Na začetku leta 2011 smo bili priča najvišji inflaciji v evroobmočju po letu 2008 in rdeče finančne številke v posameznih državah evroobmočja so naznanile nepredvidljivo prihodnost unije.
Luksemburški skrivni sestanek rešuje evro
Spletni »The Economist« je prejšnji teden označil EU za zmedeno kot še nikoli doslej. Grčija se je namreč znašla v situaciji, ko morda ne bo uspela povrniti 110 milijardnega posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada, zato pa bo zagotovo potrebno reprogramiranje posojila in s tem zadržanje Grčije v evroskupini. Pomanjkljivi »ad hoc« mehanizem denarne pomoči Grčiji je 6. maja pripeljal do kriznega sestanka le nekaterih finančnih ministrov evroobmočja v Luksemburgu, med katerimi ni bilo slovenskega. Že lani je bil vzpostavljen posebni mehanizem EU za zaščito skupne valute v vrednosti 750 milijard evrov. Pravzaprav to dejstvo ne preseneča, ko pa je evropska monetarna unija očiten integracijski faktor (držav) EU, hkrati pa je lahko reševanje evra unovčljiv kredit za nacionalno politično prizorišče. Čeprav je evropsko povezovanje (še) nedokončan proces, lahko rečem, da je s projektom uvedbe notranjega trga in evra (končan l. 1999) zaključeno neko obdobje razvoja EU. S tem je dobila EU globalizacijske značilnosti. Po drugi strani pa je problem Grčije deintegracijski, saj je Slovaška »kršila« načelo solidarnosti znotraj evroskupine, s tem ko ni pristala na posojilo. Prav tako nimajo vse članice EU skupne valute, tako da lahko govorimo bolj o »meddržavnih« kot »skupnih« odločitvah EU. Zadnje besede vodje evroskupine Jean-Clauda Junckerja o dodatnih prilagoditvah posojila Grčiji se zdijo povsem verjetne. Poleg tega bodo morale države v okviru Pakta stabilnosti uspešno sanirati javno finančni primanjkljaj in javni dolg, kar je odvisno tudi od »nevidnega« bančnega sektorja.
(Pro)padajoča EU …
Dejstvo, da se EU na veliko ukvarja s prenovljenim Paktom stabilnosti in manj z razvojnimi strategijami, še potrjuje krizne razmere. V bolj ali manj pozabljeni Lizbonski strategiji je zapisan strateški cilj EU in sicer, do leta 2010 postati najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. EU sicer že nekaj let zaostaja za rastjo držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in azijskih tigrov, za povrh pa ji delajo največ težav t.i. »PIGS-i« (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), angleško »prašiči«, ki so tako zanemarili nacionalne finance, da zaudarjajo po vsej EU. Prav tako do sedaj ne moremo govoriti o evru kot vodilni svetovni valuti. Ali ob vsem tem, kar se dogaja, lahko govorimo o zatonu evropske celine oz. EU? Dejstvo je, da so že zdavnaj minili časi kolonializma in imperializma, ko je Evropa »dirigirala« svetu. Drugo dejstvo je, da se je tržišče preselilo tja, kamor je že bilo pred industrijsko revolucijo – v tretji svet. Naslednje dejstvo je, da EU ne predstavlja pomembnega svetovnega akterja, vsaj ne političnega. Ciklično gledano so za imperije in sisteme značilni vzponi in padci, še bolj pa je cikličen svet ekonomije, saj se menjavajo obdobja gospodarske rasti in recesije. Ne pozabimo, da se je EU v 70-ih in 80-ih že soočala z gospodarsko krizo, ko je nastopila po letu 1973 zaradi naftne krize v ZDA in t.i. stagflacije. Nemalokrat smo v začaranem krogu, ko je razvojni denar težko investirati, ko pa so investicije pogojene z manj dostopnimi posojili bank, le-te (kot npr. v Sloveniji) pa so pogosto odvisne od tujih finančnih virov. S tem gospodarstvo manj »ustvarja« in posledično manj prispeva v državne proračune.
…. in EU-vizija za izhod iz krize
Kljub vsem slabim novicam o denarnih pomočeh finančno obolelim članicam EU, je Evropska komisija v maju sporočila krepitev rasti v evroobmočju in gospodarsko okrevanje v celotni EU (predvsem na račun Nemčije, Francije in Velike Britanije). Ključni kazalci razvoja EU so še vedno rast (BDP), produktivnost in zaposlovanje, saj je razvoj do sedaj bolj ali manj temeljil na hitri gospodarski rasti, visokem povpraševanju, večanju obsega proizvodnje in produktivnosti ter višanju stopnje zaposlenosti. Evropsko gospodarstvo je zaradi tega pregorelo ter ob tem izrabilo človeka in okolje – s pragmatizmom, špekulacijo in divjim kapitalizmom. Sicer se gospodarstvo rado »pritožuje« nad javnim sektorjem, po drugi strani pa npr. menedžerji pospravljajo enormne nagrade, kot da ne bi bilo krize. V Sloveniji lahko tudi spremljamo, kako nekatere pretežno državne družbe (npr. telekomunikacijske, bančne itd.) izplačujejo precej visoke regrese. Ob vsem tem se zastavljajo vprašanja: Kje so meje zaslužka? Do kam seže premica ustvarjanja in rasti? Kaj se dogaja z družbo blaginje in socialnega ravnotežja, ki je rezultat širšega družbenega konsenza? In kaj se nam po vsem tem sploh obeta? Očitno je, da je usoda EU globalna. EU bo to krizo preživela, posamezne države članice pa bodo pogorišče sanirale različno (ne)uspešno, odvisno od izpeljave reform. Tako npr. Slovenijo čaka predvsem boj z javnim sektorjem, trgom dela in pokojninsko ter davčno reformo. A zgolj zategovanje pasu na račun dohodkovno najšibkejših, brez učinkovitih investicij in socialnega ravnotežja, ne bo zadoščalo. Sprašujem se tudi, ali je iluzorno pričakovati, da se ne bo nova izhodna razvojna paradigma »Evropa 2020« ponovno izjalovila zaradi problema gospodarske rasti in želje po »imeti čim več«, temveč bo tudi dejansko upoštevala človeške, družbene in okoljske razsežnosti razvoja? Gotovo je, da EU s svojim institucionalnim trikotnikom ni in ne bo čarobna palica, ki bi preprosto »odčarala« tovrstne probleme. Pravijo, da se vse konča pri denarju, zato je usoda EU toliko bolj nepredvidljiva kot je nepredvidljiv »evroproblem«.
Viri:
http://www.economist.com/blogs/charlemagne/2011/05/greece_and_euro
http://ec.europa.eu/news/economy/110513_en.htm
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-evrskem-obmocju-najvisja-inflacija-po-oktobru-2008/249851
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/v-bruslju-dokoncno-prizgali-zeleno-luc-pomoci-portugalski/257582
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/rast-v-evroobmocju-se-krepi-zvezda-je-nemcija/257414
Foto: Nsi
