Evropa se še dalje spopada s številnimi težavami. Tokrat največjo skrb zbujajo obveznice, katerih donosnost se je ponekod že spustila v negativno območje. Obveznica je upniški vrednostni papir, kjer lastnik upa, da bo zanje prejel obresti, ker je državi ali podjetju posodil denar. Danes pa se ponekod trend obrača in mora tisti, ki je kupil obveznice plačati, ker jih lasti. Naši mediji povzemajo britanski časnik The Telegraph, ki je celo opozoril, da negativne obresti, ki so letos zavladale na obvezniških trgih, tlakujejo pot k največjemu finančnemu zlomu v zgodovini.
Glasovanje o izstopu iz evro območja
Grčija ponovno razmišlja o glasovanju o izstopu države iz območja evra. K temu je pozval celo nekdanji premier Georgios Papandreou. V intervjuju za nemški časopisu »Frankfurter allgemeine Zeitung« je dejal, da je že leta 2011 predlagal glasovanje o opustitvi evra pa sta mu takrat to preprečila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Slednji je celo izjavil: »Ne bomo pustili, da nam uničijo evro«. Po besedah Papandreoua bi takšna odločitev Grke postavila pred dejstvo, da se odločijo in sprejmejo realnost z vsemi odgovornostmi ali pa še dalje živijo v negotovosti.
Glasovanje o izstopu iz EU
Kot kaže gre Veliki Britaniji gospodarsko zelo dobro: gospodarska rast je stabilna in hitra kot redko kje na zahodu, brezposelnost je nizka, vse kaže, da Britanci živijo dobro. Pa vendar so otočani pridelali velik dolg. Država, gospodinjstva in gospodarstvo skupaj so pridelali dolg v višini 253 % glede na prihodke države. Za primerjavo: Nemški skupni dolg znaša 171 %. Celo kritična Francija ima nižje dolgove.
Pa vendar bo gospodarstvu šlo dobro tako dolgo, dokler bo vlada lahko nakazovala, da nadzoruje situacijo. Ob tem pa britanski premier David Cameron, napoveduje glasovanje o izstopu Velike Britanije iz EU območja. Zdaj je to za leto 2017 potrdila tudi sama kraljica Elizabeta II. Gotovo bi to bil zelo slab signal za Evropo, če se tako pomembna, velika in centralna država odloča o prostovoljnem izstopu iz skupnosti Evropskih držav.
Kriza pa kar traja
Ko se v nas že pojavi občutek, da se počasi stvari le premikajo na bolje, pa ponovno nekje nekaj »zaškripa« in zdi se, da se vrtimo v začaranem krogu. Nemška kanclerka Merklova je že pred leti dejala, da dejansko nihče ne ve točno, kako se lotiti krize. Trenutno Evropska centralna banka (ECB) tiska denar – vsak mesec da v obtok milijardni sveženj svežega denarja. Bo to Evropo rešilo nenehnih padcev?
Dvom upravičeno ostaja. Dejstvo pa je, da tudi to tiskanje denarja ne bo ostalo brez posledic. Enkrat bo potrebno plačati tudi to. Se bo to zgodilo z inflacijo, z odvzemom dela premoženja prebivalcem ali kako drugače, pa bomo videli. V vsakem primeru bomo kratko potegnili davkoplačevalci. Po nekaterih napovedih že med leti 2016 in 2017. In nasvet za naše premoženje: razpršitev. Nikoli nositi vseh jajc v eni košari! Če imamo prihranke jih primerno razporedimo med različne naložbe.
Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
