Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec

Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec

Naš tokratni gost je bil Borut Korun, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika SNZ pri Slovenski ljudski stranki (SLS). Poznamo ga iz časa demokratizacije Slovenije, ko se je priključil takratni Slovenski demokratični zvezi (SDZ). Po njenem razpadu na leve demokrate in desne narodne demokrate se je priključil slednjim in kasneje po njenem zatonu k SLS, kjer je bil bolj aktiven na lokalni ravni. Zanimivo je prisluhniti tistemu, kar je povedal o zakulisju razpada SDZ, kjer je bilo po njegovem veliko političnega amaterizma in med njimi tudi nekaj „podtaknjencev“, ki so uspeli stranko razbiti. Dobršen del oddaje je namenil tudi dogajanju v SLS, za katero upa, da se bo že na naslednjih volitvah vrnila v slovenski parlament.

Sicer pa je v uvodu oddaje povedal veliko zanimivosti o svoji družini. Morda ne veste, a njegov ded Fran Korun Koželjski je bil komponist in dirigent. Že leta 1910 je napisal prvo Vilinsko šolo v slovenskem jeziku, pa Šolo za citre… V zahvalo za njegovo bogato zapuščino so mu lansko leto ob 150 letnici rojstva v Velenju postavili spomenik. Tudi Glasbena šola Velenje je poimenovana po njem. Njegov oče je bil med vojno v nemškem taborišču in ob koncu vojne tudi partizan. Bil je med redkimi povojnimi pravniki, ki ni bil nikoli v partiji. Tako kot tudi sam ne.

Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec

Doštudiral je stomatologijo. To je bil tudi njegov poklic, ki ga je upravljal vse do upokojitve. Ves čas, tudi že potem, ko si je tudi sam ustvaril družino, je prepotoval svet po dolgem in počez. Sled njegovih avanturističnih in raziskovalnih popotovanj so tudi nekateri odmevni knjižni potopisi. Včasih kakšnega v krajši obliki napiše in objavi tudi v tedniku Reporter. Med pomembnejšimi knjigami, ki jih je napisal sam šteje knjigo Utopija in resničnost. V njej se esejistično ukvarja s civilizacijo na splošno. Še posebej se je soočil z evropsko civilizacijo, z njenim nastankom, razvojem in njeno usodo.

Dobršen del oddaje je beseda tekla tudi o slovenskih medijih, o katerih nima ravno dobrega mnenja. Še pred osamosvojitvijo je rad prebiral Mladino, kasneje Delo s Sobotno prilogo. Bral je tudi desnosredinski dnevnik Slovenec, ki pa je žal prenehal izhajati v tiskani obliki.

Pogovor je tekel tudi o slovenstvu. „Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec,“ so besede Boruta Koruna, ki si jih velja zapomniti in kaj storiti, da se ne bo to še naprej dogajalo.

V drugi polovici oddaje je spregovoril tudi o migracijah, s katerimi smo Evropejci soočeni v zadnjem obdobju. Po njegovem obstaja teorije, ki jih je težko dokazati, da gre za nek načrt, ki bo privedel do zamenjave prebivalstva, pomešanja evropskega prebivalstva z islamskim prebivalstvom iz Afrike in Azije, ki bi privedlo do neke Evrope, kjer bi bilo vse premešano, brez narodnostne identitete.