Toni Mrvič: “Živeti v Kočevju, je lepo!”

Kočevje postaja najpomembnejše slovensko ekumensko središče. Katoliški župnik, muslimanski imam in evangelijski pastor skupaj ustvarjajo družbo, ki navkljub vsemu, vendarle postaja odprta, demokratična in strpna do drugače mislečih. Odmevna tiskovna konferenca o nenasilju in strpnosti, ki je temeljila na duhovnih vrednotah in ljubezni do ljudi, daje upanje na spremembe.

Kočevje nima neke dolgoletne ekumenske tradicije. Vsa dosedanja podobna med – religijska srečanja predstavnikov in članov verskih skupnosti, pa so v glavnem temeljila na medsebojnem spoštovanju po načelu »edinost v različnosti«, na osebnem prijateljstvu in pred vsem na pastoralnem področju. Tokrat je bilo drugače. V četrtek, 03. novembra 2011 dopoldne, se je v dvorani v Gaju zbralo okoli dvajset ljudi, katerim so se prvič v zgodovini Kočevja skupaj predstavili kočevski župnik Tone Gnidovec, kočevski muslimanski imam Samir Jusić in kočevski evangelijski pastor Toni Mrvič. Pogumno so skupaj spregovorili pred kočevsko javnostjo o nenasilju in strpnosti. Žal v Kočevju ti dve nasprotujoči maksimi še vedno nista preseženi. Pobudo za to ekumensko srečanje je podal in uspešno uresničil Toni Mrvič. Ob tej priložnosti so svoje misli in poglede na pravkar minulo »kočevsko nasilje in nestrpnost« na zloženki predstavili vsi trije predstavniki verskih občestev.

Po kratki uvodni predstavitvi vsakega posebej, so vsi trije na svoj način razmišljali o vzrokih za pojav nasilja pri mladih.

Priljubljeni kočevski župnik Tone Gnidovec je bil prepričan, da nasilje ne temelji v kateri koli veri, ampak v odsotnosti pristnega spoštovanja človeka, njegovega unikuma in spoštovanja človekove drugačnosti. Opozoril je na ekleziološko – antropološki vidik nasilja, ki v nobenem primeru ne more biti strategija razvoja družbe, še manj Cerkve, ker nasilje ni nikoli rodilo nekaj dobrega. Nasilje v imenu krščanstva pa je zloraba vere in zelo, zelo daleč od Boga. V zgodovini se je to odražalo v ideološko – političnem podrejanju vere. Zato nasilje v imenu religije ne bo nikoli civilizacijska norma.

Kočevski muslimanski imam Samir Jusić pa je poudaril, da je islam vera resnice, pravičnosti in miru, pravi musliman pa je tisti, ki spoštuje božjo voljo. Izpostavil je teološki vidik nasilja, saj je po njegovem nasilje posledica človekovega vmešavanja v harmonijo, katero je Alah položil v naravo in v zakonitosti sveta. V islamu poznajo nasilje proti Bogu, proti sočloveku in proti samemu sebi.

Kočevski evangelijski pastor Toni Mrvič je glede nasilja izpostavil Kristocentrični vidik. Kristus, kot »alfa in omega«, začetek in konec, ki je bil krivično obsojen, umrl na križu, vstal od mrtvih in odšel v nebesa. Dal nam je zgled, ko je molil za svoje mučitelje in zaradi odpuščanja naših grehov, je šel Kristus v prostovoljno smrt. Zavzemal se je za strpnost v Kristusu, odločno pa je odklanjal nestrpnost. Pastor Mrvič je bil zelo prepričljiv, ko je vzpodbujal k ljubezni do nasilnežev, katere je potrebno sprejemati in jim pokazati pravo pot.

Na koncu so vsi trije teologi skupno pozivali k metanoji, k spreminjanju najprej samega sebe, potem pa še druge. Vsakdo je dolžan opozarjati na brezbrižnost, ki ne vodi nikamor. Nasprotno, potrebno je soustvarjati prijetno družbo, kjer bo življenje lepo in duhovno bogato, pa naj bo ta družba še tako sekularizirana. Prepričani so bili, da je najhujše nasilje tisto, ki je bilo storjeno iz čiste hudobije, brez pravega vzroka, brez racionalne pobude. Zato je omejevanje nasilja potrebno locirati že v človekovi notranjosti, v duši, kjer se spočnejo vse zle misli in naklepi. Eden od prisotnih muslimanov je srečanje lepo zaključil, ko je povedal, da človek ne more izbirati spola, naroda ali vere, lahko pa izbere mir ali nasilje! V začetku novembra je v Kočevju peščica ljudi izbrala mir, veselje in srečo, ker je po besedah pastorja Mrviča, odslej »v Kočevju živeti lepo!«

Foto: Franci Koncilija