Bezlajeva knjiga Evangelij za pitbule spet buri duhove

1
349

Čeprav je Jiři Bezlaj (1949), sicer dolgoletni učitelj umetnostne vzgoje na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, že leta 2016 izdal svoje prvo prozno delo, roman Evangelij za pitbule, za katero je prejel celo priznanje zlata hruška, je šele letos januarja završalo po vsej Sloveniji. Slovenska in strokovna javnost je bila popolnoma razdeljena in nekaj literarnih zgodovinarjev je opozorilo, da knjiga ni primerna za mlade bralce. Roman je namreč po vsebini in po jeziku (sleng) drastičen in pretresljiv in kot tak neprimeren za odraščajoče mlade ljudi.

Navsezadnje je naslov knjige lahko sporen tudi za verujoče, ob hkratnem spoštovanju avtorjevega izvirnega literarnega izražanja in podobno. Običajno z naslovom knjige sleherni avtor poudari bistvo sporočila vsebine, kar beseda evangelij v naslovu gotovo ni! Znano je, da Splošni religijski leksikon, besedo evangelij (latinsko – evangelium) razloži kot »veselo oznanilo, blagovest«, kar knjiga, kjer se z opisovanjem bohotijo nasilje, spolna izprijenost, samomor, incest in poniževanje osebnosti mladega dekleta itd … v nobenem primeru ni in ne more biti! Za kristjane je Sv. Pismo vključno z evangeliji sveta knjiga, božje sporočilo človeku, zato ni primerno zlorabljati besedo evangelij. Pretirani verski gorečneži bi takšen naslov knjige razglasili za tipično bogokletje (blasfemijo)! Ali si potem lahko zamislite odziv muslimanov, če bi v naslovu te knjige pisalo:«Koran za pitbule!« Pri tem pa hitrega, močnega in napadalnega pitbula ni vredno niti omeniti. Vzrejen je bil pred vsem za pasje borbe in za lov na podgane.

Ne glede na vse povedano, je primernost ali neprimernost  te knjige nedavno obravnavala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je podala svoje mnenje, ministrstvi za kulturo in izobraževanje pa vztrajno molčita že od vsega začetka. Varuhinja je namreč ugotovila, da ne more ocenjevati primernosti literarnih del za otroke, prav tako tudi v normativni ureditvi ni našla kriterijev, po katerih bi bila določena literatura uvrščena med literaturo za otroke oziroma bi jim odsvetovali določene vsebine. Zato po njenem prepričanju tudi pravno ni mogoče opredeliti, katere vsebine bi otrokom lahko škodovale. Nussdorferjevo je seveda zanimalo ali ima država načine, ki zagotavljajo preprečevanje vpliva spornih vsebin na mladoletne bralce in ali država pri tem lahko ustrezno in učinkovito poseže v širjenje spornih vsebin med otroki in kako je pri tem zagotovljena svoboda izražanja avtorjev, ki je tudi z ustavo zagotovljena pravica.

Glede zatečenega stanja (ne) dogajanja povezanim s knjigo Evangelij za pitbule , je slovenska literarna zgodovinarka, univerzitetna učiteljica in političarka Milena Mileva Blažić zelo nezadovoljna. Neodgovorno se ji zdi ravnanje ministrstva za kulturo in ministra Toneta Peršaka, ki se že šest mesecev ne odzivata, Mestne občine Ljubljana, ki ne odstavi Teje Zorko, direktorice Mestne knjižnice Ljubljana, ter Mladinske knjige in Bralne značke Slovenije, ki še vedno promovirata to knjigo. Kdor more, naj razume.

(Vir: Delo, fotografije – spletna stran).

1 komentar

Prijava

Za komentiranje se prijavite