Etična drža medijev

20

Minuli torek sem sodeloval v nekem internem intervjuju, v katerem sva s sogovornico govorila o stanju v slovenskih medijih. Ker intervju ne bo objavljen v nobenem od slovenskih medijev, bom nekaj svojih misli predstavil v pričujoči kolumni.

Stanje naših medijev ni brilijantno

To je v enaindvajseti številki tednika Družina, leta 2008, v rubriki Naš komentar ugotovil že murskosoboški škof Peter Štumpf. Poudaril je, da so mediji še posebej sovražno nastrojeni zoper Cerkev. V njih namreč skoraj ne zasledimo člankov, ki bi Cerkev vrednotili pozitivno, ali pa iz njenega življenja poročali o dobrih novicah. Škof Štumpf je zapisal, da sicer obstoj Cerkve ni odvisen od nobenih sredstev ali medijev, zato do njih lahko goji neko distanco. Prav tako Cerkev lahko sprejema vsakršno kritiko na svoj račun, če je ta seveda korektna. Takšne kritike namreč pripomorejo k njenemu očiščevanju in so dobrodošle, saj Cerkev zbujajo iz spanca samoumevnosti. Z nekorektno kritiko pa mediji pripomorejo zgolj k dezinformaciji, saj so ljudje do tistega  kar preberejo, slišijo ali vidijo v medijih, zelo nekritični. Za večino je vse, kar je objavljeno v medijih sveta resnica. Kar je zapisal škof Štumpf vsekakor velja tudi za dnevno politično poročanje medijev.

Senzacionalizem vs resnica

Bežen pogled v večino slovenskih medijev kaže, da delujejo po principu, ki ni čast novinarskemu poklicu. To je, da se osredotočajo na marketinško novičarstvo namesto, da bi si prizadevali za resnico. Ali povedano bolj po domače: v javnost lansirajo novice, ki pospešujejo prodajo naklad, gledanost in poslušanost informativnih oddaj. Tipičen primer takšnega poročanja, ki temelji na senzacionalističnosti novice, namesto na preverjenih informacijah, je bilo zadnje poročanje večine medijev o dogodkih okoli upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojzija Urana. O njegovem domnevnem izgonu iz Slovenije s strani Vatikana je bilo prelitega ogromno črnila, spletne strani so bile zasičene z raznimi članki, ki so podajali zgolj ugibanja o možnih vzrokih za takšno potezo Svetega sedeža. Na podlagi tovrstnih poročanj pa so bili zaradi svojega „molka“ kritik deležni katoliški mediji, češ da se o tem nič ne poroča. Kritike so bile seveda neupravičene, saj je na primer Radio Ognjišče o tem poročal tako preko različnih komentarjev, kot tudi preko več oddaj. Vsekakor pa ni bilo to poročanje senzacionalistično, ali kakor je v odziv na facebook strani Radia Ognjišče zapisal odgovorni urednik Franci Trstenjak: „Poročati na način: o tem se govori, na osnovi nepreverjenih informacij, mediji so zapisali…pa se vendar ne moremo in ne smemo iti in to zato, ker imamo vest in ker hočemo biti v službi resnicoljubnosti.„ Vest in resnicoljubnost bi morala biti temeljni kamen vsekega medija, ne glede na ceno, ki jo za to medij ali posamezni novinar plača. Najslabše, kar se v medijskem prostoru lahko zgodi, je, da novinarji in mediji javnost namenoma zavajajo z neresničnimi podatki oz. izmišljenimi lažmi, kakor se je to dogajalo na primer v osrednjem slovenskem dnevnem časopisu novinarju, ki je poročal o zadevi Patria, ko ga je na laži ujel tako glavni finski preiskovalec Björkvist, kot kasneje tudi sodišče, ki mu je za laži prisodilo plačilo odškodnine. Pisanje omenjenega novinarja so nekritično in nepreverjeno povzemali tudi ostali slovenski mediji. Resnicoljubnost je šla na počitnice, na njeno mesto pa sta stopili propaganda in antipropaganda ter rumeni tisk. In ti dve sta v večini slovenskih medijev mainstream, kar je zaskrbljujoče. V takšnem medijskem okolju se namreč težko uresničuje, kar je v poslanici ob nedelji sredstev družbenega obveščanja, prav tako leta 2008, poudaril papež Benedikt XVI, namreč da imajo informacije pomen pri širjenju dobrega in  so pomoč pri razvoju demokracije ter odločilno prispevajo k širjenju pismenosti in utrjevanju dialoga med posamezniki in narodi.

Kaj pa internet?

Splet je zelo obširen in kot tak še bolj občutljiv za prenašanje lažnih in nepreverjenih informacij. Te se zaradi vse lažjega in hitrejšega dostopa širijo hitreje kot preko tiskanih in drugih elektronskih medijev. Ker je internet zelo obširen, je nek nadzor nad tem, kaj je dobro in kaj slabo, kaj uporabno in kaj ne, praktično nemogoč. Zaradi zagotavljanja precejšnje stopnje anonimnosti različnih uporabnikov raznih forumo, pa je lahko tudi pravo leglo sovražnega govora. Tega pa je na podlagi preteklih izkušenj skorajda nemogoče jasno definirati, saj je pojem sovražnega govora zelo širok. V Sloveniji je bila v namen zajezitve sovražnega govora v internetnem prostoru ustanovljena spletna stran Spletno oko. Na njej lahko uporabniki in bralci prijavijo sporne vsebine, na katere naletijo, ko surfajo po spletu. A kaj, ko dlje od prijave ne pride, saj odgovorni praktično ne ukrepajo. V tem oziru bi Spletno oko vsekakor morali poslati na katerega od centrov za slepe in slabovidne.

Mediji v Sloveniji so torej v mainstreamu posvečeni, bodisi propagandi ali antipropagandi ter  namesto resnici senzacionalnemu. Zdravo in resnicoljubno kritiko družbenega in političnega dogajanja srečamo poredko. Večina novinarjev in celo urednikov ne loči, kaj je poročanje in kaj komentar. Več etične drže med novinarji torej ne bi bilo odveč. Pa ne mislim, da bi se morali oklepati etičnega kodeksa novinarjev. Tega se da kršiti in je s tega vidika povsem odveč. Bistvo novinarstva in vsakega medija bi morala biti resnica. Ta je edina, ki šteje.

Foto: Wikipedia

 


20 KOMENTARJI

  1. Mediji v Sloveniji zapovedujejo (s ponavljanjem novic o določeni temi, z enostranskim pogledom na temo, celo z vnašanjem čustev prezira, sovraštva, tesnobe in gnusa) kako morajo ljudje čutiti, misliti in vrednotiti določen simbol, področje, človeka, institucijo.

    Tipičen primer so
    Cerkev – “biti je treba sovražen do nje, ker so to zaostali. kmetavzarski in negativni desničarji”
    Gaji :” treba jih je podpirati pri vsaki njihovi pobudi”
    NOB ” oni so osvobodili Slovenijo, ker so bili na pravi strani in proti fašizmu”
    Hrvati in Hrvaška ” nacionalisti, fašisti, ki so krivi, da je razpadla Jugoslavija” oz. ” njihov turizem je obup in zato ne hodite na Hrvaško”
    komunizem: ” to so levičarji, ki se borijo za več socialnosti in za delavce”
    desničarji: ” sramovati se je treba desničarjev, ker imajo iste vrednote kot Hitler”

  2. Sebastjan, to, o čemer pišeš, se res dogaja.
    vendar- ne mešaj jabolk in hrušk, lepo prosim v tem zadnjem, ”Uranovem” primeru.
    Tukaj pa je sama Inštitucija naredila več kot preveč zmede !
    Prvič: očitno ji ni bilo do tega, da bi resnica- oziroma sploh kaj- prišlo na dan, zato je moral (na željo Urana?) posrwedovati njegov sorodnik.
    No in potem , ko je že bil ”ogenj v strehi”, se ga je še bolj podpihovalo, namesto da bi se ga gasilo.
    Mimogrede: tisti ”raci” o dvehotrocih, živ krst ne verjame, še moja mama ne, ki običajno ”verjame vse”, kar se ji reče.
    In v tem- dotičnem- primeru, je redosled pisanja v medijih točno tak, kot se ga je zakuhalo!
    Pa bi lepo prosila cenjene gospode, naj se vsaj tokrat nehajo delat mučenike, ker TO niso, ampak naj pometejo pred svojim pragom- svojo lastno krivdo.
    Recimo, da mi to, kar se počne, kot vernici, ni niti malo všeč, razumi pa in upoštevaj, da imam lastno pamet, na katero ti, ki so na Zemlji, nimajo dosti vpliva.

  3. Pa saj to ni res. Vedno žrtve.
    Cerkev zavaja, laže, hujska in spletkari, ko pa dobi ustrezno povratno informacijo, pa zažene vik in krik, češ, kakšna krivica se ji godi. Že 2000 let isto zgodbo poslušamo.

    • Spet si opisala tvoje ljube komunajzerje, ki jih pa res poslušamo 50 let. Medtem, kot ti Cerkve ne moreš poslušati tako dolgo, ker nisi tako dolgo na svetu.

      • Predvsem pa nimam obcutka, da gospa Maja resno poslusa to, kar govori Cerkev. Njeno poznavanje to lepo dokazuje.

        • Potrebno je gledati, kaj dela cerkev, ne pa poslušati, kaj govori. Tudi to bi morali po 2000 letih že pogruntati.

          • Bravo, gospodična Maja! Tako se govori! Ampak samo cerkev! Samo Cerkev moramo gledati, kaj dela! Ostale pa samo poslušajmo, kako lepo govorijo! Recimo:

            Kot teoretični sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, denarja in družbenih razredov. Vse bi bila torej družbena last. Komunizem torej pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi ljudje pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška potreba po napredku zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena z porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz kapitalističnega kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo).

            Kaj pravite? Kako lepo, kajne gospodična Maja?

          • Še ena zelo lepa misel, ki jo enostavno moramo poslušati:

            Komunizem je brezrazredna, brezdržavna, brezlastniška družba, kjer je izkoriščanje dokončno odpisano. Človek bo preko svojega dela svobodno definiral sebe, za razliko od danes, ko človeka določa lastnina. Kot svoboden posameznik bo lahko resnično cvetel v družbi, ki temelji na solidarnosti in enakosti. To je novi svet, kjer biva novi človek, ki bo razmišljal in dojemal svet na nov način. Zato je socialna revolucija neločljiva od duhovne revolucije, ki bo vsem starim vrednotam in institucijam zadala končni udarec. Revolucija je resnično totalna, saj mora izbrisati vse staro, ker se stari odnosi, ki temeljijo na izkoriščanju, ne smejo več vzpostaviti.

            Kaj ni komunizem lep? Tovarišica Maja, lepoje od vas, da ste me spominla na te besede!

          • Dobro, da je Cerkev prisotna po vsem svetu. Ce bi katolicani ziveli le na Slovenskem, nas danes ne bi bilo vec. Tudi zaradi takih ljudi, ki jo sovrazijo, cetudi jim ni bila osebno storjena nobena krivica. Pac notranji sovraznik, ki ga komunizem potrebuje za svoj obstoj.

    • Drugače ne gre, kadar se ob kritiki Cerkve preide na ”spopad totalitarizmov”, se pravi v Sloveniji so trenutno na oblasti komunisti (sredi EU in NATO pakta), ki za obstoj potrebujejo notranjega sovražnika – Cerkev (ki je by-the-way pobila več ljudi kot Hitler in Stalin v duetu, ampak pustimo statistiko, ta je že velik notranji sovražnik druge uredniške ideologije – neoliberalizma). Zato je Cerkev v Sloveniji trenutno preganjana in zatitrana. Če se kdorkoli nad njenimi svinjarijami zgraža, je komunist, ne glede na dejansko politično prepričanje.
      Mislim res, katoliki ste ena taka komična skupnost. Vsepovsod, celo danes 2012 vidite komuniste. Morda pa vi potrebujete notranjega sovražnika (navidezne komuniste), da opravičite svoj obstoj (svinjarije vaše Cerkve)?

      • Mi lahko kdo pove, kakšno vezo ima komunizem s cerkveno gonjo proti Uranu? Rode je resda cel v rdečem, samo ni komunist. Stres je res študiral marxizem, a tudi ni komunist.

      • Gdč. Maja, mene pa vendarle zanima tisti “by-the-way” in primerjalni statistični podatki. Nam lahko posredujete podatke o številu žrtev, ki jih je povzročil omenjeni duet (domnevam, da so vse žrtve nastale v 20. stoletju), in število ljudi, ki jih je pobila Cerkev – v istem obdobju ali pa v dvatisočletni zgodovini? Hvala.

      • Maja spet laže. Cerkev jih je pobila zanemarljivo malo v primerjavi s komunizmom. Zato pa komunajzerje to tako boli.

        RKC ima v celi 2000 letni zgodovini največ 2 miljona žrtev. Komunizem jih je v pol stoletja pobil 170 miljonov.

  4. NA prste bi olahko prištel novinarje v posameznih ” vodilnih ” časopisih , ki pišejo povsem samostojno , ki niso pod vplivom , PRITISKOM bivšega režima oz. MURGEL !

    TO STANJE NAS STANE UGLEDA DOMA IN V SVETU !

  5. Stanje v naših “glavnih” medijih je obupno. Kdaj se bomo demokrati temu uprli? Morali bi aktivno protestirati. Z demonstracijami. Demonstracije bi se morale začeti pred medijskimi hišami (Delo, Dnevnik, Mladina …). Berem, da se je Virant v Mladini lotil Janše. Virant je čisti podtaknjenec. Žal mi je, da je Janša sploh sestavil vlado. Jeseni bo zanesljivo padel. To seveda ne bi bil problem, če v ozadju ne bi bilo velike pokvarjene igre. Janša je že uitak za vse kriv, tokrat pa so ga potrebovali za kratek čas na oblastti zato, da bo za vse čase kriv za vse nazaj in naprej. Če prebereš komentarje na Siolu glede najnovejšega stika Virant – Janša, ki ga je povzročil prvi s pokvarjenimi izjavami v Mladini, te lahko samo zmrazi.
    Mislim, da Slovenija ni razdeljena na dva dela, ampak (vsaj) na tri:
    – Privilegirana Slovenija (ex-komunistični banditi in njihovi nasledniki)
    – Zmanipulirana Slovenija (mali pokvarjenčki, ki se manifestirajo na raznih foumih, po trgovinah, gostilnah …)
    – Demokratična Slovenija

    Sam brezpogojno želim pripadati slednji.

  6. Lucijan,

    “Zmanipulirana Slovenija (mali pokvarjenčki, ki se manifestirajo na raznih foumih, po trgovinah, gostilnah …)” brezpogojno spada k ex-komunističnim banditom in njihovim naslednikom.

    Tretji, ali pa vmesni del, je tista “zmanipulirana Slovenija,” ki pridobiva informacije iz dominantnih medijev, ki so v lasti (Delo, Dnevnik, Nedeljski, Večer, Žurnal, Dobro jutro …) oziroma oblasti (tv slo, ra slo, pop tv …) ex-komunističnih banditov in njihovih naslednikov.

    To je skupina cca 600.000 državljanov, ki se ne udeležuje volitev.

    Sicer jim v celoti ne nasedajo, saj bi v tem primeru veliko le-teh volilo ex-komunistične bandite in njihove naslednike (SD, PS, LDS, Zares, TRS, DSD, …), so jih pa z 20 letnim vsakodnevno celodnevnimi lažmi nekako uspeli prepričati, da je “politika grda”, “da so stranke grde”, “da je (cel) DZ grd”, “da je demokracija grda” … “da so vsi isti” … puške, patrija, puške, patrija, puške, patrija … da so osnovne etične norme (predvojni, medvojni povojni pokoli Slovencev, betoniranje v Hudih jamah … ) “ideološke teme”, ki naj bi ne zanimale nikogar itd.

    • Peter
      To je to, moj namen je bil jih odtrgati od “glavnega” telesa (Privilegirane Slovenije), ker jim mora nekdo povedati, kako majhni so, kako ubogi, slepi, gluhi, bedni, prazni, nesočutni, egoistični, predvsem pa zmanipulirani …
      Toda glede njih kljub vsemu še nisem izgubil upanja, da se vsaj komu odprejo oči. V primerjavi s komunističnimi banditi, ki vse, kar počnejo, počnejo ob polni zavesti. Vedno uporabljajo isti vzorec: zmedo na manj pomembnih zadevah, iz katere potem komunistični banditi družno z zmanipulirano Slovenijo s svojimi dejanji (volitve) in razmišljanji (publicizem, forumi …) skuhajo ravno pravšnjo godljo, da kot krivca izpadeta Janša in Cerkev. Jaz vedno trdim: Ne le dan, tudi noč je božja. Hudičev je le kaos.

Comments are closed.