Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

15

Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Tu (v zvezi s slabim odzivom javnosti) vidimo dva glavna vzroka, ki pa nista od danes. Prvi je vezan na politično polarizacijo slovenske družbe, drugi pa na prevladujoče nezaupanje v javne oz. državne institucije. Tretji bi morda bil v ambivalentnem odnosu do zdravstvenih, znanstvenih avtoritet (velja pa verjetno za manjši del populacije).

Kar je še posebej dramatično, je to, da se sedaj večina držav v EU in drugod začenja odpirati oz. postopoma sproščajo omejitve, pri nas pa o tem še ne moremo razmišljati, saj do zdaj ni znakov, da bi se erupcija epidemije umirjala. Če se primerjamo s Češko (oz. uporabimo komparativno metodo študij primera – case studies),  ki je doživela v oktobru in novembru strahovit porast okuženih in zlasti umrlih za covidom-19 – v prvem valu pa je bila zgledna in je hitro obvladala epidemijo , tako kot mi – potem vidimo v tej državi določeno umirjanje, zlasti porasta okuženosti, je manj umrlih (približno 10-15 na milijon), krivulja se je »sploščila« in se že obrača navzdol.

Ta preobrat se je zgodil, ko je bilo tu približno 700 umrlih na milijon prebivalcev. Zdaj na Češkem hitijo s sproščanjem ukrepov (seveda tu lahko spet naredijo napake). Mi smo sedaj  na ravni, ko imamo  717 umrlih na milijon prebivalcev, dnevno pa v zadnjih dveh tednih  umre 22-23 ljudi s covidom-19 (povprečje zadnjega tedna je 23.23) na milijon.

Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se še rešiti da

Danes (1. 12. 2020) beležimo  celo 27 umrlih na milijon prebivalcev – kar je največ ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu (o tem tudi članek na 24 ur: Neslavna statistika: Slovenija prva na svetu po številu smrti, 1. 12.2020). Znakov umirjanja pa (še) ni. To pomeni, da je treba biti plat zvona. Še posebej, če pomislimo, da je Slovaška epidemijo zaustavila pri 150 umrlih in sicer z množičnim testiranjem.

Kako bo reagiralo javno mnenje, ko bo videlo, da se druge države odpirajo, mi pa ne? Kako se bodo odzvali poslovni partnerji  naših podjetij in potencialni turisti, ko bodo izvedeli, da je Slovenija »hotspot« epidemije? Kaj predlagamo?

Menimo, da so ukrepi nezadostni v delovnem okolju podjetij v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu in nekaterih storitvenih dejavnosti. To je dognalo več anket (NIJZ, Valicon, Sledilnik-covid). Delovna okolja so (ali postajajo) žarišča okužb, o tem ne more biti dvoma. Bilo bi celo nenavadno, če v situaciji, ko imamo 14-dnevno incidenco okuženih na nivoju preko 950 – temu ne bi bilo tako. Iz teorije vemo, da podjetje ni samo instrumentalna in formalna organizacija, temveč ima tudi neformalno organiziranost in neformalne stike.

Prva stvar, ki bi jo bilo treba doseči, je takojšnje povečanje dela od doma in to vezati na subvencije države tem podjetjem. Drugo je uvedba množičnega (hitrega) testiranja zaposlenih. Pri tem bi se morala strokovna skupina pri MZ opirati oz. sodelovati s Klubom slovenskih podjetnikov (ki je že sam predlagal testiranja in ga tudi vzpodbuja) in ne z GZ, ki ni kooperativna. Tretje: odprava malice v skupnih prostorih. Možno je tudi drugačno organiziranja delovnega procesa (enoizmensko delo, skrajšani delovni čas, namesto 8 ur, bi lahko zmanjšali na 6 ur). Nadalje zagotoviti bi morali varnostnike in notranjo kontrolo. Podjetja, ki bi to naredila, bi bila upravičena do večjih subvencij.

Ali so vsi v karanteni in ne širijo virusa? Zgleda da ne.

Drugo področje je povezano s številom aktivno okuženih. Teh je sedaj 20.300. Ali so vsi v karanteni in ne širijo virusa? Zgleda da ne. Eno so domovi ostarelih (DSO), kjer so prepozno začeli s testiranjem in ločevanjem okuženih od neokuženih. Drugi, tudi odpuščeni iz bolnic, so v družinah. Tu manjka informaciji in zaščitne opreme. Pri nas smo v prvem valu imeli nekaj covid-hotelov. Zakaj tega ne bi spet uvedli in sem začasno preselili ljudi, ki zdaj v družinskem krogu razširjajo virus oz. družine ali DSO zanje ne morejo skrbeti. Ta krog je bil identificiran kot vir okužb s strani ankete IJNZ. V covid hotelih bi se morali zanesti (tudi) na prostovoljce, ki bi skrbeli za začasno nastanjene.

Okrepiti bi veljalo epidemiološko službo in sicer s prostovoljci z ustreznimi kvalifikacijami, z angažmajem strokovnjakov iz drugih področij, ki so pripravljeni delati pro bono in tudi s premestitvami iz drugih inštitucij. Nikakor ne moremo čakati, da bi število dnevno okuženih padlo pod 300, kar naj bi bil nek normativ, ki še dovoljuje, da epidemiološka služba deluje učinkovito. Tesneje bi se morali povezati in koordinirati s skupino iz IJS in zlasti s skupino Sledilnik – covid in drugimi zainteresiranimi znanstvenimi skupinami.

Ukiniti nekatere v obstoječi obliki in dikciji nepotrebne ukrepe

Nekateri ukrepi so v obstoječi obliki in dikciji nepotrebni, zlasti prepoved prehajanja občinskih meja. Tu bi morali biti selektivni, če se v neki občini pojavi večje žarišče okužb (kot v Železnikih), je treba to občino zapreti, dokler se epidemija ne umiri. Med ostalimi občinami bi lahko bilo prehajanje možno, v kolikor se ljudje držijo navodila o nedruženju izven družinskega kroga. Prav tako bi bilo smiselno sprostiti nekatere ukrepe v regijah, ki imajo bistveno boljšo epidemiološko sliko od povprečja.

Pomemben vidik v tem kontekstu je način komuniciranja. Iz anket je razvidno, da ljudje zavračajo politično opredeljene govorce, ki na tiskovnih konferencah oz. v medijih predstavljajo ukrepe, stanje in trende. Tu bi morali nastopati izključno strokovnjaki. Vendar bi se morali tudi ti med sabo uskladiti. Nastopati bi morali empatično in hkrati avtoritativno (ne avtoritarno).

Problemi so tudi v komunikaciji med sami strokovnjaki oz. eksperti. Nastopajo preveč razdrobljeno. Marsikje se vidi, da so pod pritiskom političnih in gospodarski lobijev. Neki kompromisi so v vladi oz. z vlado razumljivi, vendar ne smejo ogrožati profesionalne avtonomije. Drug vidik v delovanju ekspertov je v tem, da se k epidemiji, ki je tako zdravstveni problem in obenem družbeni fenomen (zlasti v smislu, da je preventiva važnejša od kurative – vsaj do množičnega cepljenja), pristopa s preveč specialističnega vidika, premalo je interdisciplinarnega pristopa.

Pripravil:

Prof. dr. Frane Adam s sodelavci na  Inštitutu za razvojne in strateške analize (IRSA), Ljubljana

15 KOMENTARJI

  1. Prof. dr. Frane Adam,

    vprašati vas moram, kako ste prišli do podatkov, da ste dali nasvete za borbo proti virusu? Če sem spomladi še nekako odkrival podatke, so jih sedaj skrili. In ker so jih skrili, je upravičena domneva, da manipulirajo z nami.

    • Podatke o epidemiji že vseskozi spremljam. Največ se naslanjam na podatkovno bazo Corona Worldometer, pa tudi na druge. Vi imate vtis, da se je to skrivalo. Morda. Res je, da na tiskovnih konferencah, pa tudi v izjavah posameznih ekspertov običajno ni bilo pojasnjeno, kako se ukrepi v Sloveniji obnesejo v primerjavi z drugimi državami. To se je pojavilo zadnje dni na nekaterih spletnih medijih (MMC…).
      Frane Adam

      • Hvala. Torej tudi veste, koliko več ljudi je umrlo letos kot lani? In kateri so umrli zaradi korona virusa in kateri le s korona virusom?

        • Teh podatkov še ni zbranih, gre za podatke o ti. presežnih smrti. Vendar je jasno, da bo letos jeseni dosti več smrti kot prejšnja leta. Kar pa zadeva mednarodne podatke, večinoma se smatra, da je nekdo umrl za covidom, če je bilo laboratorijsko to potrjeno. Res pa imajo mnogi še druge bolezni in vedno ni možno ugotoviti, ali umrejo zaradi covida ali s covidom. Toda to velja za vse države. In ti podatki pridejo v Corona Worldometer (zbirajo se tudi v SZO-WHO) ki ga uporabljam za nadaljnje analize.

          • Trenutno imamo, vse vidno na covid19 sledilniku, priblizno dvojno smrtnost obicajne. Veliko odstopanje se je zacelo z zacetkom oktobra in rastlo do platoja, ki ga imamo okoli 14 dni. Zal predvidevam, da bodo dnevne stevilke umrlih kmalu se visje.

  2. A res, kaj se pa skriva in kdo naj bi skrival?

    Poleg dnevnih tiskovnih konferenc, ki jih vodi izkusen govornik vlade Jelko Kacin in na katere so vabljene predvsem osebe z najvisjo odgovornostjo iz stroke ter iz vlade, so azurne informacije vedno dostopne na spletni strani Covid-19 Sledilnik. Ki ga ureja, menda prostovoljno in brezplacno, skupina blizu 30 strokovnjakov, med drugimi ljudje z vidnimi referencami na odlicnih ameriskih univerzah. ( Iskrena zahvala njim.)

    Nekateri dodatni podatki avtorja clanka so pridobljeni iz nedavne Valiconove raziskave o okuzbah in njihovem prenasanju v specificnih okoljih in poklicih. Najbrz bi koristilo, ce bi imeli znanja iz vec podobnih raziskav in ce bi bile te opravljene kaksen mesec prej.

    Osebno me nekoliko moti skopost podatkov pri nas o tem, kdo so umrli po spolu in starosti, iz katerih krajev in kaksnih okolij so. Ce ze imen in priimkov nocejo sporocati. Kar je sicer profesionalna skrivnost. Skopost podatkov o umrlih za covidom, razen celokupne stevilke, je nekaj zelo slovenskega. V drugih drzavah s tem nimajo takih tezav. Celo svojci in lokalna okolja so z informacijami o umrlih pogosto voljno sla v medije marsikje. Recimo v Lombardiji v casu najhujse krize. S svtevilnimi osebnimi zgodbami, ki soc sle do srca. Tudi na Hrvaskem to opazam. Avgusta smo recimo lahko brali v hrvaskem tisku zgodbo pokojnega 42 letnega inzenirja racunalnistva z Reke, ki je za covidom umrl dva tedna potem, ko se je vrnil s pocitnic na jadrnici.

    Ljudje postanejo bolj previdni in disciplinirani pri spostovanju ukrepov, kar je v Sloveniji ocitno se posebno problem, ce nazorno slisijo vidijo konkretne osebne zgodbe.

    Konkretnih zgodb v Sloveniji skoraj ni. Ena redkih izjem je bil dr. Adolf Lukancic. In to je velik, celo usoden kiks slovenskih medijev. Ce bi bil sam urednik slovenskega medija, bi v takih casih naredil vse, da bi medij vsaj enkrat na teden prinasal konkretne osebne zgodbe z intenzivnih covid oddelkov. Nobena propaganda. Samo osebne izpovedi bolnikov, sester in zdravnikov.

    Garantiram, da bi pomagalo v borbi proti sirjenju infekta kot le malokaj drugega.

    • P.s. V casu pomladanskega vala sem obcasno pregledoval nekatere lokalne portale iz najbolj prizadetih delov Lombardije. Imeli so podatke o dnevno in celokupno umrlih za covidom ne le z drzavnega nivoja, kot v Sloveniji, ampak iz dezelnega, tudi iz regionalnega in celo iz obcinskega nivoja. In obcine v Italiji so, vsaj na podezelju, manjse kot v Sloveniji. Torej mnogo vec podatkov o umrlih. Tudi podatke o povprecni smrtnosti v nekem okolju, letni in po mesecih in podatek, za koliko je povisana smrtnost v casu covid epidemije. Vse to v Italiji, ki jo nekateri pri nas enacijo z lagodnostjo, neorganiziranostjo, kaoticnostjo.

      Ce ni dovolj podatkov, je v casu new age
      in permisivne vzgoje, ki je vzgojila narcise, ki so sami sebi sredisce sveta in ultimativni razsodnik vsega, toliko vec moznosti za cvetenje brezumnih teorij zarote. Ki nas v taki krizi, kot jo imamo in zahteva disciplinirano samoomejevanje, lahko usodno hromijo kot skupnost.

  3. Regionalni podatki za zadnje tedne kazejo mocan in konsistenten rast okuzb covid19 in bolnisnicnih sprejemov v vinorodnih delih Slovenije in postopen zmeren upad okuzb v nevinorodnih ( Gorenjska, Osrednja Slovenija). To ne more biti slucaj, ampak ima direktno povezavo z martinovanji in podobnimi druzenji, ki so si jih ocitno, ceprav upraviceno strogo prepovedana, neredki privoscili in ob druzenju in nazdravljanju veselo sirili korona viruse.

    Ergo: zadnje, kar Slovenija rabi v tem decembru, je sprostitev, ki bi vodila v mnozicna druzenja, cajckanja in kuhane vincke v druzbi, postopanja po praznicnih sejmih, kolektivna praznovanja in nazdravljanja v firmah ipd! Zadnje. To bi lahko vodilo v veliko zdravstveno katastrofo.

    Ce se bo sploh kaj sprostilo ob stevilkah, ki jih imamo, naj se sprosca dejavnosti, v kateri se lahko strogo nadzorujejo predpisi vkljucno z uporabo mask in varnostno razdaljo. Morda nekatere stroritve, kot je frizer in nekatere trgovine. Morda solo v prvi triadi in za otroke s posebnimi potrebami. Morda dobro kontrolirane obiske mas, muzejev, galerij.

    Nikakor pa ukinjati “policijske ure”, ki bistveno zmanjsuje tvegane socialne stike v nocnem casu! Nikakrsnega rahljanja predpisov o uporabi mask in prepovedi zbiranj izven ozjega druzinskega kroga!

    Nisem tako preprican kot g. Adam oz njegova skupina, da lahko mirno ukinemo prepoved prehajanja obcinskih meja. Na podlagi katerih podatkov njegova skupina to predlaga? Priznam, da mi je to neprijetna prepoved, ki sem jo nekajkrat zavestno krsil. Ampak sel sem v gozd in v gore. Torej v osamo ali vsaj nekam, kjer je manj stikov kot v mestu. Ampak ta prepoved ni namenjena voznji avtov, koles ipd, ampak temu, da ljudje ne bi imeli dodatnih rizicnih stikov. Zelo verjetno prepoved prehajanja obcin zmanjsuje pogostost tveganih druzenj. Lahko gospod Adam to zanika in ce ne zanika, zakaj potem predlaga odpravo ukrepa?

    Suma sumarum: vsilili so nam ne tako davno potrosniski veseljaski “Veseli december”. Mimogrede, tega izraza, tega novoreka nihce izven Slovenije ne pozna. A kristjani imamo advent. Advent je obratno od Veselega decembra pot navznoter. V tradiciji tudi kot cas posta in spokornosti. Predvsem pa spokojnosti, nekega umirjenega svetlega pricakovanja mocne in svete reci.

    Ce hocemo biti uspesni proti covid19 strahoti, izberimo advent in odmislimo veseli december! Je nakljucje, da advent bolje deluje proti zlu? Ne, ni!

  4. Oh, gospod IF! Nikar se ne trudite, saj nimate sposobnosti razmišljanja, le sledite volji oblastnikov. Če pa že omenjate presežne smrti, pa jih pojdite gledat v pomladanske mesece in ugotovili boste, da jih ni. Nekateri od nas smo to že spomladi opazili, opazili smo celo, da pomladanska epidemija sploh ni odstopala od povprečja v nobenem pogledu. Čeprav so uradne napovedi govorile o tisoč mrtvih. Vi ste pa nas na križ pribijali.

    Ja, in sedaj ista posadka vodi boj proti kovidu. Ji verjamete, zaupate? Gospod IF vsekakor, jaz pa ne. Potem, ko je Janez slavil zmago s preletom letal, razglaša dvojno smrtnost zaradi korona virusa. Pardon! Zaradi nas, ker smo imeli svetel zgled njega, ki ni nosil maske…

    • AlFe,
      žal vam moram sporočiti, da ste na tem forumu vi tisti, ki redno dokazuje, da ima težave z razumnim razmišljanjem, saj niste sposobni premisliti niti o lastni svetohlinski dvoličnosti, kaj šele, da bi razmišĺjali korak dlje od svojega nosu.

      Kljub silnemu trudu, da bi užalili IFa, češ da ni sposoben razmišljati, vam z žaljivkami na njegov račun ne bo uspelo prikriti lastnega miselnega primanjkljaja – ta je le preveč očiten.

      Že od marca letos, od prve razglasitve epidemije novih koronavirusnih okužb v Sloveniji, na pričujočem forumu pisarite koronabedarije in linkate na koronabedaste članke.
      Pred kakim mesecem dni ste npr. širili koronabedarije nekega upokojenega švicarskega farmacevta, bivšega Pfizerjevega uslužbenca, ki je v juliju trdil, da je pandemije konec. To bi moralo biti celo po vašem premisleku popolnoma skregano s stvarno rastjo okužb po vsem svetu, ki dokazuje nasprotno od izjav tistega Švicarja. Čemú bi se njegov bivši delodajalec Pfizer trudil izdelovati cepivo proti Covid19, če se bolezen ne širi več?
      Poleg tega ste razširjali samopromocijske koronabedarije nekega nemškega odvetnika, ki trdi, da je svetovna pandemija zarota Angele Merkel, Billa Gatesa in nekaterih drugih znanih ljudi.

      Skratka, ali po opisanem še pričakujete, da bi tisti, ki vaše komentiranje dokaj redno spremljamo že več zaporednih let, resno jemali vaše premisleke?

      Ne le h koronabedakom, pri meni ste dosegli, da vas prištevam k čisto običajnim bedakom.

  5. Glede odprave prepovedi prehajanja iz ene v drugo občino. Napisano je, da gre za POGOJNO odpravo. Prvič, če ni občina žarišče okužb in drugič, v vsakem primeru mora prehajanje upoštevati zapoved ne-druženja izven družinskega kroga.

  6. Znaten del Slovencev se prepovedi druzenja ne drzi. Po anketi, torej samopriznanju, okoli 20 procentov. Zelo verjetno je poleg se precej takih, ki to pocnejo, a ne bi priznali. Prehajanja obcinskih mej se ljudje drzijo zaradi visokih sankcij in ker policija ustavlja. ( Po mojem bi bilo sicer bolj pomembno, ce bi se vec ukvarjala s tistimi, ki ne nosijo mask in ki ne upostevajo razdalje.)
    Privatnih druzenj ne nadzira nihce. Celo drzavni zbor na celu z opozicijo se je vehementno odzval na moznost, da bi policija lahko ukrepala, ce se na ta nacin siri infekt. Podobno kot na moznost, da bi aplikacijo Ostani zdrav naredili ucinkovito. A zal ni.

    Kaj pa ostane sploh se drugega ob ljudeh, ki v virus ne verjamejo ali mislijo da ze ne more biti nic hujsega kot gripica, ali jih malo briga za druge, posebej stare in bolne, ki da so za odpis, ki ne verjamejo nobeni stroki, najmanj medicinski, ki v epidemiji vidijo imperialisticno zaroto, zlasti farmacevtsko, ki v cepivih vidijo enako le zlo in zaroto, ali ki jim je upor proti nujnim ukrepom nacin politicnega boja proti vladi, ki jo obsedeno sovrazijo in zelijo dokazat njeno nesposobnost tudi na nacin, da epidemija pri nas vlece posebno hud potek?

    Kaj ostane, da bi se ti vendarle nekako drzali nujnega reda, da potek epidemije obrnemo v smer olajsanja? Zal ostane pri teh le strah pred visoko kaznijo. In neprehajanje mej obcin je en od redkih nacinov, kjer se red zmanjsevanja stikov uspe dosegati. V razmerah, v kakrsnih smo, jaz tega ne bi ukinjal. Marsikje, npr v Italiji, Spaniji, Franciji je bila omejitev gibanja hujsa kot pri nas. In rezultati pri njih so. Pri nas se ne.

  7. Seveda je treba razmisliti, kdaj in kako odpraviti prepoved prehajanja občinskih mej. V mojem tekstu ne gre za enostavno ukinitev te prepovedi s tem, da bi se stiki potem množili. Napisano je, da bi se morali držati navodila o ne-druženju izven družinskega kroga. Morda bi bilo v prvem koraku smiselno najprej gibanje omogočiti v okviru regij (kar smo že imeli). Zavedati pa se moramo, da se prehajanje med občinami vseeno dogaja in to množično! Delovne, dnevne migracije so tak primer. Vsak dan v Ljubljano prihaja in odhaja skoraj 100 tisoč ljudi. To bi bilo treba zmanjšati z večjim poudarkom na delu od doma.

  8. Razlog za veliko število umrlih za COVID-19 je isti kot za veliko število umrlih na cesti. Za Slovence je znano, da imajo sami sebe za zelo dobre šoferje. Če pogledamo statistiko o številu umrlih glede na število prevoženih kilometrov, smo bili npr. 12-krat slabši od Nizozemske. Če se vprašamo, kaj je razlog za okužbe, oziroma, kaj bi morali storiti, da bi bilo okužb manj, ima vsak Slovenec svoje ideje kaj spremeniti. Pri tem sta bistveni dve stvari. (i) Prst je vedno usmerjen na nekoga drugega in (ii) tistemu, ki kaže prst, ni treba nič storiti ali izboljšati.
    Tistim, ki si mislijo: “Pazi na svoje prste in bodi vesel, da si sedaj imun”, imajo prav.

Comments are closed.