Erjavec ima cilj, biti prisklednik v alternativni vladi in samo jemati iz skupnega korita

1

Alternativa, ki se imenuje KUL, dobrobiti države nima v svojem programu, zato jim za vodenje opozicije zadostuje Erjavec, ki na državnozborskih volitvah ni mogel zbrati niti štiristotih glasov, pred tem pa je povsod v vladi, kjer se je pojavil, zapustil sledi opustošenja. Zato se ni treba čuditi, da se okoli njega zbirajo samo ljudje brez vsakega političnega programa. Njihov cilj je, biti prisklednik v alternativni vladi in samo jemati iz skupnega korita, ne glede na to ali bo kaj ostalo za zdravstvo, obrambo, upokojence in zaposlene.

Ko sta Molotov in von Ribbentrop podpisala nemško-sovjetski pakt o nenapadanju, so bili komunisti po vsem svetu šokirani, saj jim je bila vzeta ena glavnih platform za odprto delovanje v demokratičnih državah, namreč protifašizem. Takoj po sklenitvi pakta so prek Kominterne sledila Stalinova pojasnila, navodila in opravičila za ta pakt. Jasno je, da Stalin ni mogel navajati svojih pravih motivov zanj, namreč da se je bal Hitlerja in da Sovjetska zveza ni bila tako močna, kot je zatrjevala sovjetska propaganda; niti ni hotel priznati, da ga je k temu vodila tudi želja po imperialistični širitvi Sovjetske zveze v Vzhodni Evropi, najmanj pa je hotel vzbuditi sum, da ga ne moti nacistična diktatura v Nemčiji, saj v njegovih očeh ni počela nič kaj drugega kot komunistična oblast v njegovi državi. Zato so zveneli njegovi poskusi opravičevanja pakta kot zelo plitki in nelogični.

Danes kot kritični opazovalci tega početja ugotavljamo, da je presenetljivo to, kako nizko je Stalin ocenil raven inteligence svojih privržencev, če je mislil, da mu bodo to verjeli. Danes vemo, da je bila pri večini komunistična indoktrinacija močnejša od zdravega razuma.

Erjavec počne podobno kot Stalin pred osemdesetimi leti

Da sem napisal te uvodne besede, me je spodbudil Erjavec s svojim početjem, čeprav dimenzije takratnih dogodkov niso primerljive z našimi niti ne vpliv in pomen takratnih akterjev s Karlom Erjavcem. Vzporednice se pokažejo šele, če postavimo vsa dogajanja na skupni temelj – komunizem.

Ko smo leta 1990 s pogorišča komunizma reševali Slovenijo, smo naivno mislili, da je s tem poglavje s komunizmom v naši zgodovini zaključeno. Danes pa nam je vse bolj jasno, da so bili komunisti takrat popolnoma drugačnega mnenja. Velik odstotek udeležbe volivcev na plebiscitu za samostojno Slovenijo nas je zavedel v prepričanje, da je velika večina za spremembe. Danes vemo, da ni bilo tako. Mnogo tistih, ki so glasovali tudi za osamosvojitev, so imeli svoje načrte: odklopiti vagon od vlaka, ki drvi v prepad, ja, ne pa se odreči načelom vladanja. Nekaj komunističnih sopotnikov s sprevodnikom Milanom Kučanom vred, ki so se rešili v zadnjem trenutku v ta vagon, so imeli o usodi tega vagona že od samega začetka samostojnosti svoje predstave.

KUL dobrobiti Slovenije nima v prvem planu

Tako imamo danes v Sloveniji razmerje, ki nas spominja na leto 1945, ko je trohica komunistov s puškami v rokah vsilila narodu svoj pogubni sistem. Njihovi nasledniki danes počnejo isto, vendar dokler jim pomagajo javni mediji, še brez pušk. Do izraza pa pride njihova mojstrovina, iz nič ustvariti vplivne politike in z intrigami doseči oblast na osnovi laži in potvarjanja. Mi smo sedaj v tisti fazi, ko moramo poslušati izmišljene in nepomembne vzroke za menjanje vlade, kot je poskušal svoj čas Stalin upravičiti sklenitev pakta s Hitlerjem. Že dejstvo, da so za dosego svojega načrta pripravljeni uporabiti vsakega nepridiprava, ki jim prekriža pot, govori o njihovem bolestnem prizadevanju, dobiti oblast zopet v svoje kremplje.

Resna politična alternativa bi v prvi vrsti poskrbela, da bi bili njeni reprezentanti ugledni in sposobni ljudje, da bi bolje delali za blaginjo države kot aktualna vlada. Seveda, takšnih ljudi ne morejo najti, saj so že angažirani v aktualni vladi.

Torej lahko sklepamo, da ta alternativa, ki se imenuje KUL, dobrobiti države nima v svojem programu, zato jim za vodenje opozicije zadostuje Erjavec, ki na državnozborskih volitvah ni mogel zbrati niti štiristotih glasov. Pred tem pa je povsod v vladi, kjer se je pojavil, zapustil sledi opustošenja. Zato se ni treba čuditi, da se okoli njega zbirajo samo ljudje brez vsakega političnega programa.

Erjavec ima cilj, biti prisklednik v alternativni vladi in žreti iz skupnega korita, ne glede na to ali bo kaj ostalo za zdravstvo, obrambo, upokojence in zaposlene.

Erjavec in njegovi priskledniki nad vlado z absurdnimi in neutemeljenimi očitki

Gre za čisti politični terorizem, ki potrebuje za svoje delovanje neumne ljudi; če pa so ti pokvarjeni kot Erjavec, še toliko bolje.

Očitki uspešni vladi so absurdni in neutemeljeni. Mesec ne zna povedati drugega kot to, da dogajanja v vladi zadnjih osem tednov presegajo vse meje razuma. To je tipično levičarsko sprenevedanje: vse lastne negativne lastnosti pripisati nasprotniku. Zato je argumentacija levičarjev vedno tako lahkotna in na zunaj logična. Namreč, oni gredo po katalogu svojih zablod, napak in zločinov, ki jih potem preprosto podtaknejo nasprotni strani. Leta 1945 so to podkrepili s puškami, danes imajo na razpolago RTVS. Upam, da bodo volivci že enkrat sprevideli ta osnovni način vladanja tiste politične opcije, ki se po krivičnem imenuje levica. Po mojem je to čisti politični terorizem, ki potrebuje za svoje delovanje neumne ljudi; če pa so ti pokvarjeni kot Erjavec, še toliko bolje.

1 komentar

  1. “Erjavec ima cilj, biti prisklednik v alternativni vladi in žreti iz skupnega korita”

    Ja in? Ni edini, ni niti prvi in niti zadnji ne bo. Takih je ogromno, tako na levi kot na desni. Problem je tihi, prestrašeni del prebivalstva, ki ga nihče ne hrabri, naj se že vendar udeleži volitev ter glasuje vsaj za manjše zlo, to je trenutno …

Comments are closed.