Erika Žnidaršič je ena največjih medijskih izgub

20
Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič (Foto: zajem zaslona)

Če je dosje Kangler, kot menijo v Tarči, ena največjih blamaž pravosodnega sistema, je voditeljica Tarče Erika Žnidaršič – ki je bolj kot po načelnosti znana po pretiravanju – ena največjih medijskih izgub. Za lepim obrazom se malokrat skrivajo poštenje, etika, načelnost …

Tako je Erika Žnidaršič zaključila uvodne besede v Tarči 30. junija, ko je znova odprla dosje Kangler. Za oddajo, ki se propagira kot odmevna, udarna, raziskovalna, načelna, do vseh enaka, in za njeno voditeljico Eriko bi mimogrede lahko dejal, da je največji dosežek slovenskih medijev, ona pa neprecenljiva vrednota, tako kot ona v Tarči mirne duše razglasi, da je dosje Kangler ena največjih blamaž našega pravosodja. Na tem mestu pa ne bom o Francu Kanglerju, ki ga je Erika vzela dvakrat v precep, podobno kot Zdravka Počivalška, pač pa bi vas spomnil na Balkanskega bojevnika, na bančno luknjo, na ves tranzicijski kriminal in stotisoče odpuščenih delavcev, nemara še na izjavo dr. Jožeta Mencingerja, ki je dejal: »Če bi bil sam direktor družbenega podjetja, bi ga poskusil oškodovati.«
Če omenimo še operacijske mize, žilne opornice in druge nabave v zdravstvu pa deložacije za dobrih sto evrov dolga ter rušitev črne gradnje, ki jo je zgradila država sama, račun pa poslala najemniku, potem dosje K ali P zbledita do neprepoznavnosti.

Zakaj Erika Žnidaršič v Tarči obravnava stvari, ki so preteklost?

In čemu Erika Žnidaršič in njena Tarča kot odmevna, udarna, načelna, do vseh enaka namesto dosjeja Kangler – ki je preteklost, ki je najbrž padel zaradi pomanjkljivih dokazov – ne odpreta zdaj najbolj aktualne teme o vse dražji elektriki, saj nismo slišali za dražitev atomskih energentov pa v zvezi z njo o milijonskih nagradah uprave GEN-I? Se bo Erika nanj spravila, ko bo s svojo vlado štrbunknil?
Kanglerja in Počivavška so v Tarči obravnavali prej in zdaj, Goloba pa ne bodo, ker je tista reklama za oddajo Tarča o odmevnosti, načelnosti itd. stvar leporečja. Erika je poštenjakarica zgolj za ene, podobno kot so socialdemokrati socialni do sebe, za delavstvo jim je pa figo mar. Ne dovolijo, da bi razgalili našo vladavino prava, niso za to, da bi čistili pravosodje, ki naj ostane avtonomno, nedotakljivo, samostojno (s trajnim mandatom sodnikov), ne glede na rezultate. In delavstvo naj mirno pozabi na ves tranzicijski gospodarski kriminal, čeravno je šlo za rop stoletja, saj so se okoristili tisti iz globoke države.

Če je dosje Kangler, kot ga imenujejo v Tarči, ena največjih blamaž pravosodnega sistema, je voditeljica Erika Ž. – ki je bolj kot po načelnosti znana po pretiravanju – ena največjih medijskih izgub. Za lepim obrazom se malokrat skrivajo poštenje, etika, načelnost …

20 KOMENTARJI

  1. Prej sem občasno Tarčo spremljal, od oddaj ob začetku soočenja s smrtno nevarno pandemijo se mi pa ta oddaja, tisti ki jo pripravljajo in njen zunanji obraz, eksekutorska novinarka, preveč gnusnijo, da bi jih še spremljal. Neumni, neodgovorni in manipulantski ljudje, orodje leve politike, brez skrupulov in osnovnega občutka za taktnost in mero.

    Respiratorji, usodno pomembni za strašno grožnjo, da bojo Slovenci mnozicno umirali brez možnosti, da se jim ustrezno pomaga, so bili razen po mnenju nekega mladega docenta Knaflja s sestrske sole, gejevskega ideološko ( kristjanofobno) in politično ( protidemosovsko) zagamanega intenzivista za vse ostale strokovnjake, mnogo večje avtoritete od Knaflja povsem korektni in dragoceni v času mrzlicnega povprasevanja celega sveta po tem izdelku. Tu je šla Tarča v politični protivladni histeriji, nedostojni resnega medija in človeške odgovornosti prvič v pomoč smrtonosnemu virusu, samo da bi rušila Janševo vlado v prid poblaznele levice z abstinencnim sindromom. Tudi vnaprej so, vključno z voditeljico, ponizevali celotno medicinsko stroko, zlasti pa frontrunnerje boja z epidemijo: Kreka, Beovicevo, infektologe, mikrobiologe itd.

    Ukvarjanje s Kanglerjevimi lubenicami je samo simptom, kam je to druščino odneslo v karikaturo nečesa, kar naj bi novinarstvo bilo. Kot Praprotnik upravičeno ugotavlja, so se kako povedne za Tarčo ocitno prepovedane teme, ki kličejo po novinarskem delu. Med drugimi tudi Golobova plača v GenI, višja od plače ameriškega predsednika. Primerjava z vodilnimi funkcionarji države ali recimo s plačo direktorja UKC Lj. Plus 2 milijonska nagrada Golobu in nato še nekaj malega manj za njegove pajdaše. Popoln molk MSmedijev ob tem, pa zadeva kriči do neba. Tak direktor državne energetske firme v nobeni normalni demokraciji ne more postati predsednik vlade! Berlusconi in Trump, kasnejša predsednika, sta bogataša postala na trgu, ne pa v državni monopolni firmi.

    Oprostitev balkanskih bojevnikov smrdi do neba, pa se je MSmediji za nič na svetu ne lotijo. Oprostitev “mogočnega skladiščnika” v UKC Lj tudi smrdi do neba. Po udbovstvu in Zemljaricu predvsem. Vec ljudi, tudi iz mednarodnega kriminala je že izreklo, da imajo države svojo mafijo, v Sloveniji ima pa mafija svojo državo. Ocitno imajo narkomafijci balkanski bojevniki res svojo državo in so nedotakljivi in v povezavi ne le z najmocnejsimi odvetniki, ampak vsaj se s pravosodjem, pa vsaj delno s policijo in z istimi mediji.

    Nadaljnji veletemi sta seveda 1-2 milijardi za TES6 plus podobna vsota oprana v NLB za Irance v očitnem, z Lune vidnim kriminalnim in političnim poslom. Oboje brez konsekvenc. Ustavljeno. Kaj je to drugega kot mafijska drzava? Samo mafija z mnogo več moči in mrež v vrhovih kot na Siciliji. V Italii je tudi močen odpor in časten boj proti mafiji, ki ji reže lovke. V Sloveniji se zavestno ne bori proti očitnim mafijskih poslom. Mojca Širok seveda rada piše o italijanski mafiji, o mafiji v Sloveniji, seveda ( kot levicarka?) niti ne muksne.

    Tarča se ukvarja s Kanglerjevimi lubenicami in slaboumno razpihuje smrtonosno epidemijo namesto resnih tem, resnične korupcije in boja s kriminalom. To kar delajo z Eriko vred, je udeleženost pri spreminjanju Slovenije v državo politicnega diktata in eno/maloumja in prevlado mafijskega pajdaskega poslovanja in bogatenja. Pompozen novinarski show, vsebinsko pod vsako kritiko.

  2. Nekaj novinarjev informativnega programa TVS hoče iz javne RTV narediti povsem privatno (levičarsko) RTV. Pri tem ne poznajo nikakršnih meja. Na široko govorijo o demokraciji, v resnici pa hočejo ultra levičarsko RTV, kar pomeni diktatorsko, nesvobodno RTV, kakršna je bila za časa Jugoslavije. Plačevanju naročnine za tako (javno!?) RTV se moramo z vso silo upreti.
    Helena Milinković, zbogom!

  3. 1.) Kangler je kriv, do neba kriv.
    2.) Slovenska sodišča so Kanglerja osvobodila kakršnekoli krivde.
    3.) Zakonodajo, po kateri so sodila, je spisala slovenska oblast.
    4.) V Sloveniji imamo (za razliko od tupih Američanov) najboljšo oblast na svetu.

    Se delam malo norca? 😉

    • Slovenci se sami delamo norca iz sebe.

      Tako individualno (Kangler je svojčas odstop ponudil Janši in ne Mariborčanom, ki smo ga izvolili) kot kolektivno.

      • V demokracijah o tem, ali so zadovoljni z oblastniki, tudi lokalnimi, tudi zupani, odločajo enakopravno vsi volilci in jih, če večinsko niso zadovoljni, na volitvah zamenjajo. Pri Kanglerju se je pa nasprotno zgodila varijanta jogurt revolucije s poulicnim nasilnistvom najhujskancev in s pomočjo zlorabe institucij pravosodja in medijske moči, zlasti na Večeru. Eden najzaslužnejših za neskocne kazenske pregone župana, med katerimi so bili tudi dokazani udbovski operativci in člani SD, torej političnih nasprotnikov Kanglerja, ki pa so na koncu vsi do zadnjega na sodiščih
        padli, je bil nagrajen z najvišjim tozilskim položajem v drzavi. Namesto kazni za ocitno neprofesionalnost torej najvišja možna nagrada oz profesionalna promocija. Drago Sketa je svoj profil od tedaj naprej brez vseh skrupul bogato razkazal. Npr s striktnimi nereakcijami tozilstva na grožnje in dvoletno nasilje nad zadolzenimi za soočenje z epidemijo v vladnih, parlamentarnih in strokovnih vrstah. Posebej jasno tudi s srečanjem in podpisom sporazuma v Moskvi z Igorjem Krasnovom, Putinovim glavnim tožilcem, ki brutalno skrbi za pregon politične svobode in vsakrsne realne opozicije režimu. Torej s človekom, ki se ga vsak spodoben zahodni demokrat izogne v dolgem ovinku. In to srečanje Skete v Moskvi, kjer je bil menda tudi Drago Kos, znani operativec in brat kandidatke za predsednico, se je zgodilo v mesecu pred sprozitvijo brutalne agresije na ukrajinsko ljudstvo, ko se je javno ob kopičenju ruskega vojastva že opozarjalo na to strašno grožnjo. Pa kakšna država smo postali?!

        • IF,

          Bral sem, da so Sovjetski zvezi do jedrskega orožja pomagali predvsem znanstveniki (in drugi) židovskega rodu. Ne sicer Einstein, a tudi on je z njimi simpatiziral. Naj bi se bali sveta, v katerem ima ena sila pretirano premoč nad ostalimi.

          Nekaj podobnega se mi zdi, da se dogaja tudi danes v egalitaristični Sloveniji. Izgleda, da večina ljudi meni, da so Rusi že preveč izgubili. Ne zanimajo jih dokazi. Mrtvi jih sploh ne zanimajo. Enostavno jih je strah, da bi Američani imeli preizrazito vodilno vlogo.

          Ta strah je neupravičen. Svet se razvija izrazito policentrično. Pa tu nimam v mislih le Kitajske pač pa tudi cel kup državic brez nekih večjih vojaških ambicij. A strah je očitno premočan.

          Pa da ne bo pomote. Snowden nam je vsem pokazal, da ta strah ni iz trte izvit. A vseeno menim, da je slovenska reakcija izrazito pretirana. Tudi v primeru hegemonije ameriškega računalniškega Velikega brata, bi nas nadzirali iz delno še vedno delujoče demokracije s krščanskimi vrednotami in naši podobno kulturo. Ta nadzor ne bi bil totalen in bi ga lažje prenašali od podobnega črnega scenarija v primerjavi delitvi moči med tajnimi službami Kitajske, Rusije in Združenih držav.

          • Moč ZDA v svetu je prej v usihanju kot v stopnjevanju. Pax americana ni bil idealen svet, je pa precej boljši od drugih imperialnih realnosti, ki so se skozi zgodovino dogajale. Ne razumem ljudi, ki obžalujejo padec berlinskega zidu in izgubljeno vlogo Sovjetske zveze v Evropi. Se manj jih bi razumeli ljudje v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Varšavi, Berlinu, Rigi, Talinu itd. To so ljudje in narodi, ki imajo pravico do svobode, ki je pod sovjetskim skornjem ni bilo. Evropa je, če želi, v današnjem svetu lahko dovolj močna tudi v odnosu do ZDA, da se dogajajo stvari njej v prid. Mislim, da je večja grožnja premajhna vpletenost ZDA v svet kot premajhna. Nenazadnje so ZDA pomembna, a celo edina realna protiutež potencialnim nadaljnjim norostim iz Moskve, Teherana, Ankare, Pekinga.

          • “Moskve, Teherana, Ankare, Pekinga”

            Se strinjam. A tudi ti se boš strinjal, da je na slovenskem spletu prevladujoče prorusko razpoloženje. Tudi v realnem svetu je med odločno opredeljenimi enako (večina Slovencev itak poskuša biti čibolj nevtralna). Razmišljam zakaj. Menim, da sem našel pravi odgovor. Seveda je pri tem meni bilo lažje kot tebi, saj imam več znancev, ki imajo znance, ki bi lahko pri tem veliko zgubili. Na desni je drugače. Janša se definitivno ne boji, da mu večji vpliv Združenih držav spodnesel bratovo podjetje.

            Je pa med naročniki Krambergerjevega umora tovrsten strah upravičen. Na njihovem mestu bi jaz postajal že tudi rahlo paranoičen.

          • Do tega sklepa nisem prišel kar tako. Veliko časa sem porabil za tovrstne debate. Pri tem moral velikokrat ponoviti enake ali zelo podobne argumente. Kaj argumente, celo konkretne informacije gredo eno uho noter drugo ven. Sklepam, da vzrok ni zabitost. Pri matematiki bi moralo biti dovolj, če isti argument ponoviš nekje desetkrat. Seveda na deset različnih način, z različnimi pristopi. Tukaj pa je inercija precej večja. In namesto odgovora dobim: “Kaj pa Američani?”, in neko konkretno situacijo. Ko to predelamo, je že nova. V naslednji debati spet tista od zadnjič. Sklepam, da gre za strah. Ne individualni (da bi ga Američani spravili v zapor, ali kot bogega hokejskega vratarja Zbornaje vpoklicali na fronto) pač pa bolj kolektivni. Da bo prišlo do velikih sprememb, pri katerih bodo kolektivno potegnili ne krajšo ampak kar kratko.

          • Po spletu so pri nas nenavadno glasnejši pristaši Putina, res. Po mednarodni primerjalni anketi znotraj EU je malo drugace: v SLO trenutno 19% podpora Rusiji, menda. Naklonjenost Kitajski 32%, ZDA 38%, VB 55%. Kljub temu drzi, da je v primerjavi s povprečjem EU znatno večja naklonjenost tako Putinu(10% povprečje v EU) in Kitajski, oboje za 10% in znatno nižja zaveznicama NATO- VB 10% in ZDA 15%. Kar mi sicer ni vsec, bi pa, če bi sodil po spletu, bilo še bolj kritično.

    • P.S. A, če te res toliko dekoncentrira njegov priimek, si podobno zaporedje sestavi sam. (Matematiki za dokazovanje zelo radi uporabljamo metodo RAA – Reductio ad absurdum. A v politiki do protislovij pridemo prehitro in preočitno. Obenem pa tega ni nikomur mar. Tako da se imamo matematiki rahlo težavo pogovarjati o politiki. Pač “kulturne razlike” med poklicnimi pristopi.)

      • Po čem sklepaš, da imam tovrstne težave? Sicer pa ne razumem, kakšna je definicija podobnosti zaporedij.

        Btw, jaz kot matematik nimam nobenih ovir pri pogovoru s komerkoli. Poleg logike s pridom izrabljam tudi dar opazovanja, izkušnje in čut za analogijo.

        • Ne verjamem, da si matematik. Matematiku moj zapis ne bi smel biti preveč zgoščeno zapisan. Za koga drugega bi moral pojasniti.

          1.) Živimo v državi, kjer so tako vodilni mediji kot ljudska vstaja na Facebooku sproducirali tone obremenilnega materijala zoper Kanglerja. Zaradi v nebo vpijočič svinjarij je na ulice prišlo protestirati deset tisoč ljudi. Ne enkrat. Ne, niso vsi preverili vseh virov. A so zaupali. In še vedno zaupajo istim ljudem.

          2.) Po koncu vstaj in menjavi oblasti se je dokazni postopek iz ulic preselil na sodišča. Postopkov je bilo na desetine, vsi so padli.

          3.) Sodišča so sodila zakonito. Pri tem so se sklicevala na leporečno zapisane slovenske zakone in v Republiki Sloveniji predpisane sodne postopke.

          4.) To zakonodajo je po večini (če ne celo v celoti) spisala politična opcija, ki jo je ulica nato vrnila na oblast v Mariboru. Dandanes imamo tudi na državni ravni to isto opcijo.

          Na oblasti imamo torej opcijo, ki skozi vodilne in neformalne medije spravi do volivcev dokaze, ki jih na to ta ista oblast na sodišču ne priznava. Nekaj je očitno narobe.

          Kako popraviti? Tako da spravimo na oblast desnico? Ne bi rekel. Berem tvoje komentarje in ne obetajo nikakršne izboljšave. Matematik, ki ne razume, na kateri problem sem opozoril. To pomeni, da te ta problem ne zanima. In da tudi desnica tudi, ko naslednjič na kratko pride na oblast, glede tega ne namerava ničesar ukrepati. Preganja pač neke svoje druge probleme, ki večino volivcev ne zanimajo.

          • Hehe, bil sem matematik že takrat, ko si ti še kakal v pleničke.

            Žal imaš hudo težavo, da ne znaš jasno izraziti svojih misli. Natrosil si štiri stavke, za katere se ne ve, ali so trditve, domneve, predpostavke, aksiomi ali kaj drugega. In nazadnje nam razodeneš hud sklep: nekaj je tu narobe. Kaj bi rad popravil?

            Me pa zanima, kaj konkretno si našel v mojih besedah takega, da te spravlja v obup. A ne ženi si k srcu, nimam oblastnih ambicij.

  4. Kdo je Mencinger? To je človek, ki je nekoč izdavil: “Drnovškovi certifikati so ničvreden papir, zato bom svojega dal v dobrodelne namene”. Ni ga čez dobrodelnost, primojdunaj.

  5. Fenomen slovenske morale?
    Voditeljica Tarče naše javne RTV, Erika Žnidaršič ,je ugotovila, da je oddaja Tarča oz. “zadeva Kangler” najbolj odmevna in velika blamaža! Res je, da je “zadeva Kangler” blamaža, vendar za koga? Za pravosodje, politiko in prevladujočo moralo! Vsi pristojni pa so tiho. Res je, da javnost sprejme zadevo kot blamažo, šele potem ko mediji , npr., Tarča, javno okličejo zadevo za blamažo. Voditeljica se je tudi tokrat zelo trudila pokazati, da je Kangler, ki so ga sodišča sicer oprostila, sam velika “blamaža”, bolj kot pravosodje. V demokraciji pa velja železno pravilo, da so mediji na strani državljanov, dokler jim ni krivda pravnomočno dokazana. Naši osrednji javni mediji pa so vztrajno javno ponavljali, da je Janša kriminalec. Zaključek sodnega procesa je pokazal, da je Janez Janša nedolžen. V demokraciji mediji nadzorujejo oblast, ki ima veliko večjo moč kot državljan. Ljudstvo je na volitvah izvoljenim zaupalo oblast, to je pristojnost in odgovornost ter dolžnost za ukrepanje, ko zaznajo sum škodljive anomalije. Kako oblast ukrepa v interesu ljudstva, pa nadzira četrta veja oblasti, kar pri nas zelo slabo deluje in duši demokracijo. Politiki, stranke, poslanci ne iščejo kontakta z volivci, čeprav zato dobivajo poslanske plače in dodatke. Državljani želijo boljše storitve javnega področja, spodoben odnos in pomoč politike itd., sami pa nočejo sodelovati s politiki, ki naj bi bili državljanom v pomoč. Politikom to godi, državljani pa gredo na pivo, da se ohladijo. Plačane strankarske in poslanske pisarne so pa prazne, a je za vse O.K. Tudi mediji raje potem pišejo zgodbe optimizma, ki krepijo narodno (za)vest! Ali res? Pogosto se sliši kot opravičilo zgodba. Prijatelj Ferdo, ki je že v politiki, potoži prijatelju Janezu državljanu: “Veš Janez, politika je kurba! ” Dobronamerni Janez, ki se je pripravljal, da vstopi v politiko na to, pravi:”Taka politika pa ni zame!” “Prizadeven” Ferdo pa zopet zmaga na volitvah. Janez pa v naravo po gobe, ker še za pivo več nima. Naj živi slovenska demokracija, saj gre vsak lahko po gobe?!

Comments are closed.